16-letna Pia Mesec je članica Atletskega kluba Radeče, ki na tekmovanjih med mlajšimi mladinkami, kamor glede na njeno starost sodi, dosega visoke rezultate in se v metu kopja vzpenja v elitno družbo najboljših - na državnem, reprezentančnem in želje so, da tudi v evropskem merilu.
Bilo ji je le 28 let, ko je zbolela in pri svojih 30-ih je morala zapustiti trg dela, na katerega se je sicer vključila takoj po končani osnovni šoli. Tako je narekovala diagnoza “revmatoidni artritis”. In tako začutim že, ko se rokujeva, preden sedeva k pogovoru. Zdenka Podlogar, ki stanuje malce nad radeškim bazenom, pa se je našla v ljubiteljski slaščičarski dejavnosti, s katero ohranja roke gibljive in razveseljuje ljudi, ki okušajo dobrote izpod njenih rok.
Letos bo podeljen 42. in 43. zlatnik Občine Radeče in poleg Pihalnega orkestra radeških papirničarjev ga bo na slavnostni seji prejel Franc Gros, ki je v domačem kraju poznan kot poznavalec papirne industrije, dolgoletni predsednik Društva invalidov Radeče, bil je prvi predsednik Gasilske zveze Radeče, velik del njegovega življenja pa že od mladih nog zapolnjuje sooblikovanje družabnega utripa - najsi bo to vključenost v pripravo proslav in priložnostnih dogodkov ter pripravo ter branje govorov, v veliki meri pa tudi vključenost v gledališki svet v vlogi ljubiteljskega igralca.
Pogovor z Jacinto Doberšek se je začel povsem drugače, kot z ostalimi sogovorniki, ki sem jih do sedaj intervjuvala, saj je po uvodnih vljudnostnih frazah, ki sva si jih izmenjali dejala: »Hvala za povabilo; sprejela sem predvsem zato, da bi se iz njega lahko izluščilo kaj pozitivnega, kar bi kot tako ljudje prepoznali in da se skozi pogovor poda neko močno, pomembno sporočilo.«
