Nekje na sredini naselja Vrhovo, kjer stoji tik ob cesti kapelica, cesta zavije navzdol in skozi polja in travnike na levi in desni makadamka pot pelje do zakoncev Brlogar. Njun dom se ob vsej raznobarvnosti rož in lično urejene okolice že od daleč razkriva kot pravljični, zato je kar malo škoda, da njunega koščka za bivanje pod soncem ne uzre več ljudi in s tem spočije oči in dušo - zato pa naj prav to doseže ta zapis.

75-letna Dragica, domačinka, ki se je rodila prav v tej hiši, kjer živita z 80-letnim možem Stankom, ima že celo svoje življenje v sebi posebno ljubezen do vrtnarjenja. Pravi, da ji je bilo to verjetno že nekako položeno v zibko, saj je tudi njena mama že rada preživljala čas v družbi rož in grmovnic.

Tako Dragica kot Stanko, ki ga je pot v mladih letih zaradi ljubezni iz Zagrada pripeljala v Vrhovo, sta svojo delovno plat življenja preživela v radeški papirnici, kamor sta vsakodnevno odhajala na delo z avtobusom. Danes vozi le še šolski in ker nimata avtomobila, jima na pomoč darežljivo priskočijo dobrosrčni sokrajani, ki enega ali drugega ali oba popeljejo do trgovine, zdravnika in lekarne ali po drugih opravkih.

Življenje jima žal ni namenilo otrok, a sta se s tem sčasoma soočila in njuna prizadevanja usmerila v vzorno urejen vrt ob hiši, postopno prenavljanje njunega doma ter sadovnjak in majhen vinograd ob njunem domovanju v neposredni bližini reke Save. Ravno v letošnjem letu mineva 100 let, odkar je Dragičin stari oče kupil hišo, v kateri živita, kar jima daje še posebno veselje in zadovoljstvo - namreč to, da sta uspela delo in trud prejšnjih rodov ne le ohraniti, pač pa tudi nadgraditi.

Domačijo Brlogar sta kot eno izmed najlepših prepoznala tudi Hortikulturno društvo Radeče in Občin Radeče, ki sta upokojenima uslužbencema radeške papirnice, podelila posebno priznanje.

Dragici in Stanku, ki stopata po skupni poti kot mož in žena že 56 let, so skozi leta pripadla kar tri priznanja za lično urejeno hišo s posestvom. Kot pravita, si štejeta v čast in potrditev, da urejanje okolice njunega doma, opazijo tudi drugi in cenijo vložen čas, delo ter konec koncev tudi denar.

V jeseni življenja si želita le kolikor toliko solidnega zdravja kot ga pri 80-ih leti pač posameznik lahko ima, da bosta lahko še naprej počasi in vztrajno negovala številne sadike, cvetove, trse in sadna drevesa .