Tako kot prejšnja štiri leta, je Planinsko društvo Radeče v sodelovanju z javnim zavodom OŠ Marjana Nemca Radeče tudi letos organiziralo planinski tabor za mlade planince. V letošnjem letu se je 28 učenk in učencev, osem vodnikov in vodnic ter tri mentorice odpravilo na zahod naše države, in sicer v Kobarid. Tabora so se udeležili učenci in učenke od 1. do 9. razreda.
5. tabor mladih planincev je potekal med 10. in 12. aprilom 2026. Nastanjeni smo bili na Livških Ravnah, v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Kavka.
Na pot proti Kobaridu smo se odpravili v petek, 10. aprila. Na poti v Kobarid smo se ustavili v Tolminu, kjer smo si ogledali Tolminska korita. Korita so nas s svojo lepoto in divjo naravo nadvse navdušila. Predstavljajo najnižjo vstopno točko Triglavskega narodnega parka. Po ogledu korit je sledila osvežitev z odličnim sladoledom v Tolminu.
Malo pred 15.30 smo prispeli v CŠOD Kavka, kjer smo se nastanili in odšli na kratek pohod v okolico doma. Po večerji so sledile športne igre ter pravljica pred spanjem.
KUK, NAGNOJ IN NA GRADU
V soboto smo se po zajtrku in jutranjem sestanku z navodili o pripravi nahrbtnika odpravili na pohod. Vodniki so nam obljubili slikovit in zanimiv dan. Niso se zlagali! V šestih urah smo prehodili kar dvanajst kilometrov, osvojili tri vrhove, večkrat prečkali slovensko-italijansko mejo, nekaj časa celo hodili z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa v Italiji, videli osupljive razglede in se spraševali o zgodovini tega območja, saj je bilo na poti polno ostankov, ki pričajo o težki preteklosti.
Najprej smo se odpravili na Kuk (1.243 m), najvišji vrh Kolovrata, kjer stoji pomanjšana replika Aljaževega stolpa. Z vrha se nam je odprl čudovit razgled na Beneško Slovenijo, Krnsko pogorje in Trnovski gozd.
Naslednji vrh, ki smo ga osvojili je bil Nagnoj (1.193 m), zadnji pa Na gradu (1.115 m).
Na koncu smo obiskali še del muzeja na prostem Kolovrat, kjer smo si med drugim ogledali strelske jarke iz prve svetovne vojne, na koncu pa uživali v zasluženi malici s čudovitimi razgledi na okoliško hribovje in gorovje.
Po dolgem pohodu smo se vrnili v dom, a tam nismo ostali dolgo, saj nas je v popoldanskih urah čakal še ogled bližnje jame, z imenom Kavkna jama. Jama ni turistično urejena, a je zelo zanimiva, saj se v stropu jame odpira ''okno'', snop svetlobe pa na stene jame meče obliko medvedove glave. V Kavkni jami naj bi nekoč po legendah živela Krivopeta.
Po dolgem dnevu so po zasluženi večerji mlajši planinci urejali planinske knjižice, starejši pa so se udeležili izobraževanja za planinsko šolo. A aktivnosti še ni bilo konec. Sledil je namreč srečelov z odličnimi dobitki, ki smo se jih prav vsi zelo razveselili. Po večerni pravljici smo se polni vtisov in rahlo utrujenih nog z veseljem odpravili k zasluženemu počitku.
DO SLAPA KOZJAK. POGUMNI V LEDENO SOČO!
Nedelja se je pričela delovno – potrebno je bilo spakirati, pospraviti sobe in se pripraviti na odhod.
Po zajtrku smo se z avtobusom odpravili v dolino, kjer je nedaleč od Kobarida čudovita soteska potoka Kozjak z istoimenskim 15 m visokim slapom, ki nas je vse zelo očaral. Ob smaragdni reki je sledila še podelitev priznanj.
Pot smo nadaljevali ob Soči do Kobarida, kjer smo si privoščili zaslužen sladoled.
Na koncu pa je sledilo še presenečenje – najpogumnejši so skočili in se okopali v ledeno mrzli Soči! Tisti, malce manj pogumni, pa so v reko zabredli do kolen.
Polni novih vtisov, stkanih prijateljskih vezi in nepozabnih doživetij smo se odpravili na pot proti domu, hkrati pa že kovali načrte za naslednje leto.
Več fotografij s planinskega tabora je na voljo na spletni strani OŠ Radeče.
Besedilo: Bojana Kovačič, mentorica cici skupine planinskega krožka v OŠ Marjana Nemca Radeče
Foto: Planinsko društvo Radeče in OŠ Marjana Nemca Radeče
