Preteklo soboto se je odvilo srečanje vaščanov treh vasi: Brunške Gore, Rudne vasi in Brunka, in sicer že jubilejnih desetič. Kljub temu, da se družabnega dogodka večinoma udeležijo prebivalci omenjenih naselij, pa so organizatorji odprtega duha in pred vsakim srečanjem poudarijo, da je dobrodošel prav vsak, denimo sorodniki in prijatelji že prijavljenih ter tudi ostali občani - le pravočasna prijava in plačilo sta potrebna, za vse ostalo nato poskrbi organizacijska ekipa.

Le-to že po tradiciji sestavlja celotna družina Knez s Karmen na čelu, Jože in Milan Mavrič, Jože Plut in Bojan Knez ter tudi Maks Felser, slednji je pravzaprav glavni "krivec", da se srečanja sploh prirejajo.

Je namreč tisti, ki je dal pred desetimi leti pobudo za to srečanje, okrog sebe zbral še tri, štiri sovaščane in najprej so seveda "potipali teren": idejo so ponesli do ljudi in naleteli na pozitivne odzive, vsi so bili zamisli o vaškem dnevu veseli in so jo podprli.

Tako je bil v Rudni vasi leta 2012 izveden prvi vaški dan, ki je privabil 75 ljudi, naslednje leto je bilo že za spoznanje lažje in udeleženci prvega srečanja so tudi že ponesli dober glas o uspešno izvedem dogodku med tiste, ki niso bili navzoči. Ko so priredili 3. vaški dan, je bila udeležba rekordna, skoraj podvojena glede na premierno izvedeno srečanje. Leta 2014 se jih je namreč zbralo kar 125, kar je najbolj številčna udeležba v vseh desetih letih. Dogodek je izostal le enkrat, in sicer na račun covid-razmer. 

Da je druženje, katerega rdeča nit je druženje samo (utrjevanje dobrih medsebojnih odnosov ob hrani in pijači ter v pozitivnem vzdušju) vsakokrat še posebej zabavno, je zaslužna tudi glasba, zato organizatorji vselej medse povabijo kakega muzikanta. Letos je za poskočno razpoloženje skrbel Jatna kvintet, za smeh pa humorist Pečka.

Da srečanje ni kar nek mimogrede sklican vaški piknik, dokazuje več dejavnikov: skrb za pravočasno obveščanje, mnogo vnaprej rezerviran gostinski del, zagotovljena glasba in tudi skrb za enotno podobo, saj vseh deset let ob sodelovanju domačega tiskarja iz Radeč Vinka Podlogarja zainteresirani lahko na dogodku nadenejo priložnostno majico.

"Letos se je Vinko še posebej potrudil, konec koncev 10-letna tradicija nekaj šteje, in poskrbel za nabavo in tisk še posebej privlačnih majic, tokrat so bile turkizne," pripoveduje Maks Felser, med prijatelji bolje znan kot Mičo.

Zbrani niso bili niti žejni niti lačni - za slednje že zadnjih pet let skrbi Dani Krajnc z ekipo in s pripravljenim so ljudje, kot kažejo odzivi, več kot le zadovoljni.

Na vaškem dnevu, ki vselej poteka zadnjo soboto v avgustu (letos je bil iz objektivnih razlogov prirejen eno soboto prej) zanimanje zbuja tudi srečelov, ki predstavlja posebno pričakovanje v duhu presenečenja vsebine dobitkov. Te prispevajo domača podjetja, ob čemer Felser poudari, da jim je potrebno izreči veliko zahvalo, kajti brez sodelovanja in darežljivosti domačih obrtnikov in tudi podjetij iz sosednjih bolj ali manj oddaljenih krajev dogodka po takšni ceni kot ga, ne bi zmogli izpeljati.

Veliko vlogo pri tem ima tudi radeški župan Tomaž Režun, doda sogovornik, rekoč: "Navzoč je bil na vseh srečanjih do sedaj. Tudi če le za kratek čas, vedno pa se je odzval in prišel med nas ter nam namenil kakšno spodbudno besedo," pomen moralne podpore izpostavi Maks Felser in izkaže hvaležnost v imenu organizacijske ekipe ter vaščanov vseh treh vasi tudi za materialno podporo;

prav Režun je namreč pomagal poskrbeti, da se je njihov tradicionalni prostor za srečanja primerno uredil - z betonažo talnega dela prizorišča. Če uspe najti čas, se po Felserjevih besedah srečanja udeleži tudi Matjaž Han.

Na sobotnem dogodku se je zbralo in skupaj poveselilo 87 udeležencev vseh generacij, od otrok pa do upokojencev, nad čimer so sicer bili v organizacijskem odboru dogodka nekoliko razočarani, saj so prav zaradi jubilejne izvedbe pričakovali, da bo tudi udeležba najbolj številčna doslej, toda Felser misel hitro odžene, češ: "Najbolj pomembno pri vseh teh naših srečanjih je, da pridemo skupaj, da si vzamemo čas en za drugega, za klepet, da tudi kakšno gospodarsko rečemo v sproščenem vzdušju, predvsem pa utrjujemo dobre medsebojne odnose. To je tisto, kar največ šteje in za to se je vredno truditi."