Včerajšnje popoldne je bilo za mladiča velike uharice v starosti komaj pol leta izjemnega pomena, saj se je po 40-dnevnem zdravljenju poškodbe v zavetišču in vnovičnemu učenju letenja, vrnila v svoje naravno okolje.

Pri starem železnem mostu v Radečah oziroma pod Brusom, skalno pečino, na kateri se nahaja gams, se je zbralo zavidanja vredno število ljudi, z namenom, da si ogledajo spust velike uharice.

Le-to je v začetku preteklega meseca opazil domačin, Ljubo Krajšek iz Zidanega Mosta, kateri jo je zagledal ob robu ceste, kako je nepremično stala in gledala v smeri njegove vožnje – kot bi štopala, je šaljivo povedal in ko je ustavil vozilo, ni niti vzletela, ob čemer je kljub njegovem laičnem poznavanju ptic vedel, da takšno vedenje ni značilno za sove in da nekaj ni v redu.

Odpeljal jo je k sebi domov in poklical zavetišče ter znanega posavskega naravoslovca Dušana Klenovška, in glede na dana navodila, je 7. avgusta velika uharica pričela svojo pot zdravljenja in oskrbe v zavetišču za prostoživeče živalske vrste v Muti. Po naši zakonodaji je država tista, ki krije stroške zdravljenj, vendar pa že samo podatek, da je v treh mesecih veterinar zavetišča prejel povrnjena sredstva za 50 živali, medtem, ko jih je zdravstveno oskrbel 400, namiguje, da na sistemski ravni omenjeno področje izrazito šepa.

Dr. Zlatko Golob je poskrbel za rentgenski pregled, ki je pokazal, da je sova utrpela zlom golenice, zaradi česar je dobila gips in se po odstranitvi le-tega začela pripravljati na vrnitev v svoje primarno okolje. Kot je povedal Dušan Klenovšek, velika uharica ni bila v kletki, pač pa se je zadrževala na območju lastne začasne letalnice, da je vzporedno z rehabilitacijo imela tudi učne lekcije – da se je počasi naučila leteti.

Medtem, ko je Klenovšek, sicer sodelavec Kozjanskega parka, ob pomoči predstavnice Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) previdno izvlekel veliko uharico iz kletke, je ena izmed prisotnih dobronamerno ponudila sovi živo belo miš. Tjaša Zagoršek iz DOPPS je ob tem opozorila, naj se miško odstrani, saj mora sova sama upleniti svojo hrano, kar je v opisu dogajanja rehabilitacije ptice že predhodno povedal tudi biolog Klenovšek – velika uharica je v zavetišču v Muti namreč morala opraviti svojevrsten zrelostni izpit: če je želela preživeti, je morala sama ujeti zajca.

Tovrstni dogodki so ključnega pomena za ohranitev in vzdrževanje zavarovanih živalskih vrst, saj marsikdo v želji, da bi storil živali dobro, ravna tako, da prej povzroči škodo kot korist, in prav zato je bilo sobotno popoldansko druženje z nekaj naravoslovci pomembno z osveščevalnega vidika.

Klenovšek je povedal, da je bolj primerno ptico ali ptičjega mladiča, v kolikor ga najdemo na tleh, preprosto le položiti na neko višjeležeče mesto v izogib temu, da bi nemočno ali lažje ranjeno žival mačka pokončala; če pa ocenimo, da je poškodba ali rana potrebna veterinarske oskrbe, je najbolje poklicati zavetišče za nadaljnja navodila.

Tekom pripovedovanja o osmih različnih vrstah Posavja in Kozjanskega je Dušan Klenovšek tudi opisal tradicionalno (neupravičeno) poimenovanje sov kot »glasnikov smrti« in omenil posebna drevesa na Čelovniku – blizu kraja, kjer se je velika uharica vrnila v naravo, med katerimi velja omeniti okoli 350 let staro vrsto hruške – Lovretovo lesniko, Jesenkov črni bezeg, Mesojedčev navadni brin in Kosmovo bodiko.

Po slabi uri druženja pri radeškem mostu smo se odpravili proti strmem pobočju v smeri Čelovnika, saj je glede na zbrane podatke znano, da na območju Kincla na levi strani železniške proge (gledano v smeri Dobove) že več let živijo sove.

Ob tem, ko je varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek zabeležila podatke, na osnovi katerih se določi spol sove, ni manjkalo fotografiranj veličastne, sicer še majhne ptice, ki je s svojo ponosno držo dajala vedeti, da bo nebo okrog Kincla  kmalu postalo »njeno«.

Po napetem čakanju in občudovanju velike uharice je pet čez šesto popoldan nastopil trenutek, ko je prijem Klenovška, ki je skupaj držal uharičine noge in krila, popustil in ptica je svobodno poletela nedaleč od domačije Koritnikovih, proti mestu, kjer je narava izoblikovala neke vrste amfiteater.

V Sloveniji po Klenovškovih besedah sicer trenutno živi 100-150 parov velikih uharic, kar je v primerjavi s časom še približno 40 let nazaj, ko je bilo moč našteti le 5-10 parov, spodbudno za to vrsto zavarovane sove, katera za svoje normalno življenje potrebuje okrog 10 km2 razsežen prostor. Velika uharica ni le največja sova v Sloveniji, pač pa tudi v Evropi.

In če so še pred pol stoletja bile sove najbolj ogrožene zaradi nezakonitega lova, streljanja nanje in uplenjevanja, njihov obstoj dandanes najbolj ogrožata poseg človeka v njihov življenjski prostor v skalnih policah, na račun plezalne rekreativne dejavnosti in pristajanje ptic na drogovih elektro-daljnovodov (ob tem, ko se z razprtimi krili dotaknejo obeh žic, razlika v potencialu povzroči, da električna energije steče skoznje in povzroči njihov pogin).

Dogodki, kot je bil včerajšnji spust velike uharice v naravo s številnimi informativno-ozaveščevalnimi podatki ob tem, predstavljajo velik korak v smeri, da človek – v kolikor še ni – spozna, da življenjski prostor, v katerem živimo ljudje, ni le naš in da človek v okviru svojih zmožnosti priskoči na pomoč tudi živalim in rastlinam, kadar se le-ti znajdejo v stiski, obenem pa jih tudi pobliže spozna.

 

 

 

                                                                                                                         

Preberite še več člankov - Zanimivosti

Kako visoko bomo v tekmovanju Turistične zveze Slovenije?

Konec avgusta se je začelo tekmovanje Moja dežela – lepa in gostoljubna. Člani strokovne komisije Turistične zveze Slovenije so ocenili slovenska mesta in njihova zgodovinska jedra, ob čemer so po...

Intervju: Miran Prnaver - že 150-krat!

Je človek številnih odlik in vlog. Poznan je kot tajnik Župnijske Karitas Radeče in član Župnijskega pastoralnega sveta Župnije Radeče, predsednik občinskega odbora Nove Slovenije (Krščanskih...

Bazen Radeče in dinarji za vstopnico

V tej vroči julijski sredi se malce nasmehnimo ob pogledu v preteklost in poročanju enega od medijev o Bazenu Radeče. Natančneje komentarju, ki pa ga je objavil Zasavski tednik avgusta 1958 in se...

Presenečenje za župana, ob katerem so se orosile oči

Da danes ni navadna sreda, zgovorno govori transparent, ki na pročelju občinske stavbe v Radečah sporoča, da se je prvi mož Občine Radeče srečal z abrahamom. Že sinoči je potekalo tradicionalno...

Tisočeri cvetovi Dragice z Vrhovega

Nekje na sredini naselja Vrhovo, kjer stoji tik ob cesti kapelica, cesta zavije navzdol in skozi polja in travnike na levi in desni makadamka pot pelje do zakoncev Brlogar. Njun dom se ob vsej...

Mlečna kraljica 2021 je Ajda iz Svibna!

Mlekarna Celeia je na spletnem dogodku podelila priznanja rejcem in razglasila novo mlečno kraljico. Prireditev je bila dvojno radeško ozaljšana, saj je rdečo nit dogodka vodil Radečan po rodu Alen...

Pred 80 leti so o Radečah zapisali ...

V časniku Slovenec so v soboto 15. marca 1941 v št.62 na strani 6 zapisali: V nedeljo 9. t.m. je polagal obračun svojega sela gasilska župa okraja Krško. Ob polnoštevilni udelžbi vseh delegatov čet...

Nejčevi izdelki v reviji Bodi eko

V aktualni izdaji revije Bodi eko, ki je na prodajnih policah v mesecu marcu, so na dveh straneh predstavljeno prostočasno ustvarjanje Nejca Pižmohta . V ospredju so tako izdelki izpod njegovih rok,...

Jelovske maškare odganjale zimo

Na včerajšnji pustni torek je bilo vsaj vreme naklonjeno, če je že epidemija koronavirusa preprečila množično zbiranje pustnih šem, in nekaj otrok ter odraslih se je vendarle podalo skozi...

Pri svojih 22-ih že drugič v Gambijo

Sara Potisek je v polnih pripravah, da zbere dovolj materiala, ki ga bo odpeljala s seboj na črno celino, obenem pa tudi v prizadevanjih, da zbere čim več podpornikov, ki kupijo majico ter s tem...

Darila letos pomočniki dostavili na dom

Zaradi vsem znanih razmer so se tudi dobri možje letos nekoliko drugače lotili obdarovanja. Dedek Mraz je zadnji dan pred nastopom šolskih počitnic preko spleta nagovoril učence in jim povedal, kje...

Dobri mož obiskal šolo brez učencev

Ob koncu včerajšnjega delovnega srečanja, ko so najmlajši učenci prejeli še zadnja navodila v zadnjem delovnem dnevu zanje v tem koledarskem letu, sta se povsem po naključju v šoli srečala...

Osvežen pločevinast opazovalec Radeč

Na izpostavljeni skali, ki se dviga nad Radečami, je zlasti med vožnjo z vlakom ali sprehodom od Obrežja proti Zidanem Mostu, lepo viden gams, ki pa ga je z leti in številnimi vremenskimi pojavi...

Četverica deklet uresničila zastavljen cilj

Čas epidemije je kraj ponovno povezal v srčni akciji mladih Radečank Nike Bolte, Neže Prešiček, Nee Klanšek in Ana Marije Han, ki so želele in tudi uspele več kot stotim otrokom, ki prihajajo iz...

Serijsko izdelane? Ne! Po ročno delo mlade Urške

Kmalu bo nastopil čas, ko bomo v praznične vizitke zapisali tople misli tistim, ki so nam v življenju najbolj pomembni. Četudi ročno zapisana voščila vse bolj izpodrivajo SMS-I in MMS-i ter voščila,...

Mladi stopili skupaj, da polepšajo praznike

Sinoči je potekal vseslovenski dobrodelni koncert za družine v stiski Klic dobrote, ki je sovpadel z obeleževanjem 30-letnice organizirane oblike te dobrodelne organizacije pri nas. In ravno v...

70 dni od 70-letnice Franca Grosa

V teh dneh bo preteklo 70 dni od rojstnodnevnega praznovanja 70-letnice soustanovitelja Gasilske zveze Radeče in njenega prvega predsednika Franca Grosa . V času, ko naj bi s prijatelji nazdravil,...

Motorji starodobniki: strast Franca Pečnika

Ob 13. uri je svoje konjičke na dveh kolesih postavil na ogled Franc Pečnik, ki jih je ob znatni pomoči zeta Nandija Strnada razpostavil na terasi radeške poslovalnice Petrola ob Kava baru Strnad.