Včeraj je izšla prva številka časopisa Posavski obzornik v novem koledarskem letu. V njej občani in občanke Radeč lahko zasledite vsebine dogajanja na posavskem območju, posebej zanimivo pa bo branje, ki seveda zadeva območje občine Radeče. Tokrat bo moč izvedeti več o 70-letnici Prevzgojnega doma Radeče ("Svoboda je, ko delaš, kar je prav"), jubilejnem desetem potopu penine in o proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti.
Ena izmed domačih tiskarskih družb je nedavno izdala koledar za prihajajoče leto, katerega so pripravili v sodelovanju in ob podpori Občine Radeče. Ker tudi vsebina grafične podobe nakazuje, kako so se Radeče nekdanjega časa spremenile do podobe, kakršno poznamo danes, so koledarju nadeli naslov RADEČE NEKOČ IN DANES 2023. Zajeto je samo mesto Radeče in tudi podeželje okrog središča (Vrhovo, Jagnjenica s Počakovim, Svibno), vse od tedaj, ko so bili fotografije in razglednice črno-bele, pa do danes, ko že malodane vsakomur tehnologija omogoča snemanje in fotografiranje s ptičje perspektive in seveda v barvni obliki.
V včerajšnji jutranji oddaji na RTV SLO 1 Dobro jutro se je v program nekajkrat vklopila terenska ekipa, ki je bila na obisku pri družini Kišek, glavna tema obiska in pogovorov je bil najdebelejši kostanj v Sloveniji, ki raste na Močilnem, besede pa so nato vodile do uporabe kostanja v kulinariki, nanesle so tudi na poprtnik in na vlogo Društva kmečkih žena Arnika pri ohranjanju žive kulturne dediščine.
Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti, letos pa ta dan "pade" ravno na Martinov vikend, ki je tokrat obenem še volilna nedelja. Prve države, ki so ga začele obeleževati, so bile Kanada, ZDA in Singapur. Vsako leto na ta dan z deljenjem rumenih rož poudarjajo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi polepšamo življenje drug drugemu. V Radečah smo že nekaj preteklih let ta čas lahko marsikje našli "kamenčke prijaznosti" in tudi letos je okrog 160 na območju naše občine čaka, da konec tedna zaokrožijo med ljudmi.
21. oktobra sta predsednik uprave in generalni direktor Krke ter predsednik Častnega odbora Krkinih nagrad Jože Colarič in dr. Aleš Rotar, član Krkine uprave, direktor Razvoja in proizvodnje zdravil ter predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad podelila Krkine nagrade za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela 31 mladim raziskovalcem, med njimi jih je 5 prejelo veliko Krkino nagrado. Krkina nagrajenka je tudi Tanja Zupan z njenim magistrskim delom, ki ga je opravljala kot študentka Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
