Avtohtono slovensko čebelo je Nina Oman po 1500 urah dela izpopolnila v orjaški, 170-centimetrski model kranjske sivke. V Dubaju je na EXPU 2020 razstavljena vse od 15. januarja in številni obiskovalci odslej dobro vedo, kako čebela izgleda v vseh njenih podrobnostih - izdelana je namreč z 98% natančnostjo glede na pravo, živo čebelo, z vsemi njenimi morfološkimi značilnostmi vred.
Idejni vodja izdelave 3D čebele je bil Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, glavni za samo izvedbo pa Andrej Žužek (Intri d.o.o.), s katerim Nina z Jagnjenice delovno sodeluje že več let in prav v Žužkovi delavnici so se odvijale vse aktivnosti v povezavi z izdelavo 3D čebele. V funkciji vodje celotnega projekta je bil Marko Borko, poleg Nine in Andreja pa je še pet prostovoljcev pridno sodelovalo pri delih, ki so zahtevala veliko natančnosti in potrpežljivosti.
Kako se je začelo?
"Za osnovo je služila resnična kranjska čebela, slikana z Micro CT napravo (do mikrona natančno), " začne z opisom Nina Oman, ob tem, ko je za čas najinega pogovora prinesla na vpogled pomanjšan spominek 170-centimetrskega originala. "Prvotno smo oblikovali iz originala v 1:100 in temu je sledila tipna verzija za slepe in slabovidne v velikosti 20 cm," navrže še nekaj manj znanih aktivnosti, ki jih je, roko na srce, orjaška čebela, ki prav sedaj uživa občudujočo slavo ter daje Sloveniji prepoznavnost v svetovnem merilu, zagotovo malce zasenčila.
A prva velika čebela ni 'odletela' kar direktno v Dubaj, saj se original, iste velikosti 1,7 m nahaja v 'čebelnjaku' ob Čebelarski zvezi Slovenije v Lukovici in je na ogled vsem. Ta prvotni model ima poleg informativnih animacij (delo Matjaža Učakarja) tudi premikajoče dele in rotira na platformi. Premikajo se ji tipalke, rilček, želo in voščene ploščice.
V projektu pa niso pozabili niti na tiste, ki zaradi telesne okvare ne morejo (dovolj dobro) videti pregovorno pridne žuželke - kot že omenjeno, je namreč izdelana tudi čebela, ki je namenjena slepim in slabovidnim - da jo lahko otipajo.
Poseben dodatek fizičnemu ogledu čebele je tudi pripadajoča animacija, ki gledalcem še podrobneje razkriva bogat in poseben svet te visoko cenjene žuželke, s čimer je zadoščeno prvenstvenim ciljem, ki so bili zastavljeni v izobraževalne in ozaveščevalne namene.
Iz vsakega dela se tudi marsikaj naučiš
Ob številnih urah, ki jih je Nina prebila v luči oblikovanja 3D čebele, ko je na "golo" osnovo postopoma nanašala vse podrobnosti kranjske sivke, ki sestavljajo njeno telesce, se je ogromno tudi sama naučila.
Med drugim, da "ga ni dela čebele (razen njene notranjosti), ki ne bi bil prekrit z dlačicami - tudi krila. In da sta mrežasti stranski očesi sestavljeni iz 4.000 samostojnih očesc, na vrhu glave pa ima še tri, ki služijo prepoznavi ultravijolične svetlobe in za orientacijo v prostoru," našteva obetavna mlada oblikovalka, ki živi v radeški občini, a je pogosto razpeta med prestolnico in domačim krajem prav zaradi specifičnosti njenega dela.
"Zanimivo je na primer tudi, da ima čebela na spodnjem delu zadka voskovne ploščice in kako poseben je način, na katerega si čebela čisti tipalke," opisuje le nekaj izmed številnih podrobnosti, ki jih je upoštevala pri oblikovanju podobe orjaške čebele.
Nina z Jagnjenice, sicer mama dveh deklic in v prostem času tudi članica domačega prostovoljnega gasilskega društva, ob tem opiše, da je bilo potrebno zajeti v celotno oblikovalsko delo resnično veliko malenkosti, ki SO pomembne, saj je le na račun upoštevanja in oblikovanja teh kranjska sivka privlačna na pogled zaradi same njene povečane podobe v razmerju 1:100, še bolj ključno pa je, da lahko ustvarjalci velike 3D čebele trdijo tudi, da je avtentična.
Slovenska znamenita kranjska sivka je skupaj s čebelarjem Antonom Janšo zaslužna tudi za svetovni dan čebel, ki se po vsej zemeljski obli obeležuje 20. maja.
Za oblikovanjem še fizično delo
Po tem, ko je postalo v digitalni obliki znano, kakšna naj čebela bo, je bilo vse skupaj potrebno prenesti v resnično, otipljivo obliko. Najbolj dolgotrajno delo je bilo po besedah Nine Oman pritrjevanje dlačic na čebelo.
Tu se je potrdil rek: "Vztrajnost je božja mast," saj se je ekipa tega opravila lotila šopek za šopkom. Na trup čebele so umestili daljše dlačice, te pa so v smeri glave postajale vse krajše.
Prav vse dlačice so umeščene pravokotno na trup - kot v resničnem, naravnem okolju čebele. "Na nožicah so dlačice ščetinaste in drugačne barve," majhne, a pomembne razlike, gledano celotno čebelo, opisuje mlada oblikovalka.
Zahtevna je bila tudi priprava za tisk, še pojasni Nina Oman: "To je vzelo največ časa, saj je bilo potrebno predvideti prav vse, v izogib kakšnim napakam, ki si jih seveda na končnem izdelku nihče, vpet v ta projekt, ni želel, poleg tega pa 3D-tiskanje sploh ni poceni," je še razkrila Nina, ki se je v posavskem prostoru že proslavila ob izdelavi makete v povezavi z jedrsko energijo, sedaj pa ji dneve že delovno zapolnjuje naslednji projekt: izdelava makete prenovljene železniške postave v prestolnici Slovenije, v Ljubljani.
