Je človek številnih odlik in vlog. Poznan je kot tajnik Župnijske Karitas Radeče in član Župnijskega pastoralnega sveta Župnije Radeče, predsednik občinskega odbora Nove Slovenije (Krščanskih demakratov) in v radeški občini ima najdaljši staž občinskega svetnika. Po svoji službeni plati na Slovenskih železnicah je glavni urednik glasila sindikata železniškega prometa Slovenije Prometnika ter občasni dopisnik katoliškega tednika Družina in 14-dnevnika Posavski obzornik. Tem za pogovor tako zlepa ne zmanjka. Miran Prnaver pa je tudi rekorder v občini Radeče po darovanju krvi in tokrat bo pogovor usmerjen na temo darovanja življenjske tekočine.
1. Se še spominjaš svojega prvega odvzema?
Ja, tega se bežno spominjam. Vem, da je bilo to leta 1985, ko sem služil vojaščino na daljnem Kosovu, v mestu Uroševac.
2. Pogostost tvojega darovanja krvi je zavidanja vredna - kaj te je spodbudilo k tako intenzivno izkazani gesti?
Nekako me, hvala Bogu, v življenju spremljata misel in želja, da dobiš pravo osebno zadovoljstvo, če pomagaš, se morda tudi žrtvuješ za bližnjega, za sočloveka. In v krvodajalstvu se to poslanstvo vsekakor lahko izpolnjuje.
3. Na kakšen način si začel darovati še "krvne derivate", ne zgolj polne krvi?
Ko sem bil nekoč na darovanju polne krvi na Zavodu za transfuzijo v Ljubljani, so me sami vprašali, ali bi bil pripravljen darovati tudi plazmo. In tako se je začelo.
4. Kako poteka, po domače povedano, darovanje v postopku citofereze/plazmafereze? Kako dolgo traja?
Plazmafereza je postopek zbiranja plazme, pri katerem krvodajalcu odvzamejo polno kri, izločijo plazmo in vrnejo krvne celice nazaj v krvni obtok. Krvodajalcu odvzamejo 500 ml plazme. Postopek odvzema plazme traja približno pol ure. Plazmaferezo opravljajo na posebnih računalniško vodenih aparatih. Krvodajalec lahko pride ponovno na odvzem plazme že po dveh tednih. V enem letu lahko krvodajalec da do 15 litrov plazme.
Citofereza je postopek ločevanja in zbiranja krvnih celic, pri katerem odvzamejo polno kri, izločijo določene krvne celice, ostale sestavine krvi pa postopno vračajo nazaj v krvni obtok. Citofereza je daljši postopek in traja približno 90 minut. Postopek opravlja računalniško voden aparat.
Med citoferezo, ker gre za daljši postopek, ponavadi gledam televizijo oziroma kakšen film. In vedno je bil film nekoliko daljši kot citofereza In tako (malo za hec in malo za res) nikoli nisem videl filma do konca.
5. Ti je kdaj uspelo koga, ki se je morda bal ali imel druge neupravičene strahove, spodbuditi s svojim zgledom k temu, da je postal krvodajalec?
Moram reči, da takšne izkušnje nimam. Poznam pa kar precej svojih sodelavcev, ko so tudi redni krvodajalci.
6. Se ti je kdaj na krvodajalski akciji pripetilo kaj posebnega, nenavadnega?
Zaradi pogostega »dajanja plazme in cito« sem na zavodu že kar inventar. Večkrat sem bil presenečen, kako me zaposleni že dobro poznajo in včasih si kakšno zadevo ali podatek o meni bolje zapomnijo kot sam. In to ne glede na to, da se na zavodu v Ljubljani zvrsti res veliko krvodajalcev.
7. Daroval si že večkrat, tako na sedežu ZTM kot na terenskih krvodajalskih akcijah - kje daruješ raje?
Zaradi že prej povedanega so mi precej bolj domači odvzemi na ZTM v Ljubljani.
8. Koliko znaša na današnji dan, ko o tem govoriva, aktualna številka tvoje podarjene življenjske tekočine?
Osmega julija letos sem kri daroval točno 150-tič.
9. Zakaj se ti zdi krvodajalstvo pomembno?
Na žalost živimo in še bolj drvimo v čase, ko je sočutja do soljudi, pa tudi do živali in stvarstva, vse manj. Materializem in kruti liberalizem sta naredila svoje. Pa tudi sedanji čas preizkušenj v času epidemije ne kaže, da bi se iz te situacije veliko naučili. Zato je krvodajalstvo, ki še vedno ohranja v zadostnem številu krvodajalcev svoj namen, velika in še kako potrebna izjema na tem svetu.
10. Si morda tudi sam kdaj potreboval večjo količino krvi in se ti je dobro vrnilo z dobrim?
Zaenkrat, hvala Bogu, ne. Si želim, da tako tudi ostane in upam, da mi bo zdravje še dopuščalo, da bom še daroval kri in je ne bom potreboval od drugih zase.
