Gledališko društvo Radeče je običajno 3. decembra podeljevalo Radega, posebne vrsto nagrado, kar pa se je nekoliko spremenilo tekom dveh korona-let. Letos tako laskavega priznanja niso podeljevali, so pa pripravili posebne vrste obeležitev obletnice rojstva Prešernovega dne. Vprašanje, kako je bilo ob Tistem veselem dnevu kulture, je bilo ob tem namenjeno nekaterim igralcem predstave Micka se moži.
"Veseli nas tudi, da je bilo med obiskovalci kar nekaj takih, ki so si denimo ogledali premiero, pa potem v korona-času tudi predstavo na prostem (v Parku Dvor ali Pr' Amerikanc), so prišli pa tudi še tretjič preteklo soboto na še en ogled in kot je bilo slišati iz ust gledalcev, vsaka predstava, četudi se je odigrala vselej ista, ob vsakem ogledu posebej prinaša nekaj novega, nekaj, na kar morda prejšnjič gledalec ni bil tako pozoren ali se ga pri drugem ali tretjem ogledu dotakne nekaj, kar se ga prvič pravzaprav ni," je povedal Tomaž Lavrinec.
"V posebno čast in privilegij mi je igrati tako pred domačo publiko kot tudi v domači dvorani," pa je vtise sobotnega dneva odprtih vrat Gledališkega društva Radeče strnila Katja Čeč, v predstavi v vlogi Micke, ki se veseli vstopa v zakonski jarem.
"Prijeten občutek je, ko kot ustvarjalec kulturnega dogajanja v kraju zaznaš, da se v dvorani znajdejo tudi osebe, ki sicer niso redni obiskovalci gledališča, kar kaže na to, da smo bili prepričljivi ob povabilu in konec koncev tudi, da so vtisi tistih, ki so si igro že ogledali in jo morda priporočili ostalim, ki pa si je še niso, dosegli namen, ki ga zasledujemo v Gledališkem društvu Radeče, namreč približati kulturo kar najširšemu krogu ljudi."
Tomaž Lavrinc, ki je v igri upodobil grofa Von Shoppenhauerja, je dejal, da je bilo prijetno presenečenje že sama udeležba: "Obveščali smo na različne načine, preko družbenih omrežij, plakatov, od ust do ust, toda neke pravega občutka, kakšno številčno udeležbo pričakovati si nekako s tem še ne more ustvarjalna ekipa ustvariti in zato smo bili zares zadovoljni, da smo igrali pred polno dvorano."
Zanimivo pri tem je, da so skorajda prevladovali gledalci od drugod, ni jih pa bilo malo takih, ki so po zaključeni igri zvedavo postavljali vprašanja ljubiteljskim gledališčnikom radeškega območja, kako dolgo traja, da se takšna igra v tako vrhunski obliki postavi na oder, koliko vaj je potrebnih, da se vsa besedila in nastopi zlijejo v prepričljivo in samozavestno celotno in podobno.
Temu komentarju v potrditev je Katja Čeč, ki je obenem nosilka glavne ženske vloge in režiserka, dodala: "Z režiserskega vidika moram poudariti, da je v zadovoljstvo in veselje občutiti, kako se igra ob vsaki ponovitvi le izboljšuje in kako smo kot igralci, kot ekipa vse bolj suvereni in samozavestni.
Zagotovo dejstvo, da se znotraj zasedbe odlično razumemo in se v vlogah dobro počutimo, pripomore k vse boljšim uprizoritvam in kot dokazujejo povratne informacije s strani gledalcev, se pozitivna energija, ki kroži med nami, igralci in ustvarjalci v zakulisju, čuti tudi, ko stopimo na oder."
Igralska ekipa kot tudi tisti del, ki skrbi, da s tehničnega vidika vse poteka, kakor mora, prav veliko počitka po Tistemu dnevu kulture ni imela, saj so že naslednji dan nastopili v Piranu, v soboto, 10. decembra, pa jih čaka nastop v sosednjem Hrastniku.
Foto (Radeče): Bojan Sumrak
