Ko se je šolsko leto z nastopom meseca junija začelo počasi poslavljati in se je večina učencev že zavedala, s kakšnimi končnimi ocenami in splošnih uspehom bodo sklenili šolsko leto 2025/2026, je Javni sklad za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Laško za sodelujoče pripravil zaključni dogodek literarnega natečaja za mlade Moj svet v vrtincu besed. Že sam natečaj, nato pa tudi sklepni del, je povezal mlade literarne ustvarjalce iz OŠ Primoža Trubarja Laško, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in OŠ Marjana Nemca Radeče.

Na domačiji Antona Aškerca so tako na prvo junijsko popoldne podelili priznanja sodelujočim, strokovni spremljevalec projekta pa je izpostavil tudi tiste, ki so po literarni plati izkazali izstopanje. Da se je dogajanje odvijalo ravno na Senožetih, ni naključje, daj je prireditev umeščena v sklop kulturnega dogajanja Aškerčevega leta in Festivala ljubiteljske kulture.

Rdečo nit je vodila Špela Medved Razboršek, vodja JSKD OI Laško, ki je po uvodnih pozdravih sodelujočim učencem, njihovim mentorjem in ravnateljem šol, v katerih nabirajo znanje, kratko predstavila še strokovnega spremljevalca natečaja, Aleša Jelenka.

Aleš Jelenko, ki živi in ustvarja v Slovenskih Konjicah, je pesnik, pisatelj, dramatik in urednik, po izobrazbi magister menedžmenta, avtor več pesniških in strokovnih knjig, prejemnik številnih nagrad in priznanj.

JELENKO: "VSAKA ZGODBA, PESEM ALI RAZMIŠLJANJE JE DOKUMENT SVOJEGA ČASA"

Po prejemu del iz treh osnovnih šol dveh občin je Jelenko izpostavil, kako zelo se čuti, da “izdaja priložnostnega zbornika del ter dogodki, kot je bilo zaključno srečanje mladih literatov, spominjajo in opominjajo, kako literatura živi med nami kljub vsem različnim ‘vmesnim faktorjem’ kot so socialna omrežja, umetna inteligenca, in podobno.”

Dodal je, da je človekova potreba po pripovedovanju zgodb že tisočletja ostaja ena, prav z njimi si razlagamo svet, iščemo svoj prostor v njem in poskušamo preko njih en drugega tudi razumeti.

“Literatura navidez nastaja precej preprosto, iz črk, besed, stavkov in misli, toda prav v tem je tista srž - nekaj znakov na papirju ali zaslonu lahko prikliče svetove, lahko obudi spomine, prebudi občutke ali pa nas za trenutek postavi v življenje nekoga drugega,” je nizal misli 40-letni Jelenko, ki ima za seboj že tri pesniške zbirke in se tudi poklicno ukvarja s kulturno dejavnostjo.

Ob tem je dejal, da so besede eden najmočnejših izumov, saj nam omogočajo, da svoje notranje doživljanje delimo z drugimi, ter poudaril, da literatura ni nikoli le zbirka lepo napisanih stavkov, saj da vselej nosi s seboj tudi še zgodovinsko, sociološko in filozofsko vrednost.

“Vsaka zgodba, pesem ali razmišljanje je na nek način dokument svojega časa,” je pomenljivo komentiral, ob navedbi, da je branje zares pomembno - ne zato, ker bi nam le-to vedno ponudilo odgovore, pač pa nas (med drugim) uči postavljati vprašanja.

Jelenko je nato po kategorijah povabil bliže izbrane mlade avtorice, ki so navzočim na dvorišču Aškerčeve domačije, prebrale lastna dela v odlomkih ali celoti, nato pa sta skupaj s Špelo Medved Razboršek podelila priznanja učencem, mentorjem in tudi ravnateljem.

    

Po izboru strokovnega spremljevalca so iz vsake sodelujoče osnovne šole njihova avtorska dela prebrale Pija Tanšek Aškerc (Kaj bi bilo, če bi bilo?) iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, Iva Rainer (Spomin) iz Osnovne šole Marjana Nemca Radeče in Ana Koražija (Zgodba o nikomer) iz Osnovne šole Primoža Trubarja Laško. 

TUDI DIREKTOR KNJIŽNICE POMENLJIVO: "S KULTURO IN UMETNOSTJO (P)OSTAJAMO BOLJŠI LJUDJE"

Matej Jazbinšek, direktor Knjižnice Laško, ki je bil v sklopu zaključka projekta pozvan, da ravno tako izpostavi delo, ki se ga je najbolj dotaknilo (avtorice Zoje Omahna iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice), se je zahvalil vsem mladim ustvarjalcem, literatom in likovnikom ter sodelujočim glasbenikom na dogodku (prevladovali so prav tako mladi), pa tudi mentorjem, ravnateljem, staršem in konec koncev gonilni sili Špeli Medved Razboršek, ki je zaslužna, da se tovrstna dejavnost znova izvaja.

Že tretje leto zapored je namreč po dolgih letih premora na literarno-likovnem področju v okviru JSKD -OI Laško v občinah Laško in Radeče izvajan literarni natečaj, dopolnjen z likovnim delom.

“Knjižnici je kot neki osnovni kulturni ustanovi v lokalnem okolju absolutno v interesu, da mladi čim več ustvarjajo na področju kulture in umetnosti,” je poudaril in dejal še: ”Menim, da in kultura in umetnost dajeta človeku možnost, da (p)ostane boljši kot brez njiju in nekako, če sklepamo po tem, da imamo možnost, da smo boljši kot posamezniki, potem obstaja možnost, da je tudi svet v katerem živimo, boljši.”

Realno je še pristavil, da resda ne bodo vsi profesionalni glasbeniki, profesionalni likovni ustvarjalci niti ne literati, da pa je velika verjetnost - upoštevajoč, da so aktivni že sedaj ter da so ob tem kvalitetno usmerjani - da se bodo s tem ukvarjali vse njihovo življenje; ljubiteljsko ali profesionalno.

“Pomembno pa je za kulturo tudi, da imamo tudi drugo stran, to je stran občinstva,” je še namenil pozornost navzočim z omembo, da sicer vsakdo v prvi vrsti ustvarja iz lastne potrebe, takoj zatem pa tudi zato, da “nas nekdo sliši, da nam prisluhne, da nas razume, da je nekdo na drugi strani, katerega s svojim delom spodbudimo k razmišljanju, čustvovanju, čutenju, k spreminjanju,” in poudaril, da je tudi to, da se ljudje razvijamo kot poslušalci, gledalci in bralci zelo pomembno.

Delo, ki se mu je med vsemi sodelujočimi na natečaju vtisnilo kot najboljše, je izpostavil tudi predstavnik Aškerčeve domačije, Matjaž Aškerc, ki je mladi literatki podaril knjižico, v kateri so (i)zbrane pesmi slovenskega pesnika, duhovnika, arhivista in urednika Antona Aškerca, ki je bil pred 170-imi rojen na posestvu, na katerem je potekala zaključna prireditev natečaja Moj svet v vrtincu besed.

Zaključno prireditev, na kateri so bile osrednje zvezde mladi literati in mladi likovniki, ki so k zborniku dodali svojevrsten grafični odtis, so prijetno dopolnjevali še mladi glasbeniki - učenci Glasbene šole Laško - Radeče, ki so združeni v priložnostni orkester pihal in trobil, skozi melodije prikladno povezovali na ta dan poudarjeno kulturo in umetnost.

Za nastop sta mlade pripravila Primož in Marko Razboršek, ki sta jih tudi spremljala in vodila (strokovno, dirigentsko).

Četudi so tekom celotne prireditve nad občinstvom in nastopajočimi vneto krožili temni oblaki in je bila vremenska napoved neugodna za izvedbo dogodka na prostem, je moč kulture vendarle ‘zmagala’ in skozi ves potek uradnega dela pošiljke z neba k sreči ni bilo.

Ob koncu, ko je bila priložnost za neformalno druženje ter pogostitev z domačim bezgovim sokom ter carskim pražencem, ki so ga na prizorišču samem pripravljali kuharji družbe AGM Nemec, pa je vendarle pretehtala moč narave in silovit naliv je prekinil klepet, ki bi sicer med navzočimi trajal malce dlje. Vseeno se je kar nekaj obiskovalcev tudi po plohi še zadržalo na Aškerčevi domačiji in izmenjalo vtise prijetnega prvega junijskega dne.

D.J.

Foto: Maja Skrbinek