V neokrnjeni naravi, v zaselku Počakovo v bližini Svibnega v občini Radeče, se nahaja prečudovita grajska posest z bogato zgodovino, ki je pred dobrimi štirimi leti postala last Američana Chrisa Millerja in Cathy Stevens.

Chris in Cathy, ki sta pred leti dopustovala v Italiji, sta se odločila še za enodnevni izlet v Slovenijo, kjer so ju navdušile naravne danosti v dolini Soče in odločila sta se, da bosta jesen svojega življenja preživljala v okolju, ki je obdarjeno z gozdovi, rekami, prostranimi travniki, polji ter dobrimi ljudmi. V iskanju primernega bivališča, kar je trajalo približno pet let, sta kupila posestvo na Počakovem, ki je že dalj časa iskalo novega lastnika.

NEKDANJE GRAŠČINSKO POSESTVO POSTAJA SREDIŠČE KULTURNEGA IN IZOBRAŽEVALNEGA DOGAJANJA

Več kot pet hektarjev veliko posestvo, ki se nahaja na okoli 600 metrih nadmorske višine, se lahko pohvali z izjemnimi razgledi ter okolico, ki nudi veliko možnosti za kakovostno in aktivno preživljanje prostega časa.

»Najina vizija je, da bi postalo posestvo gostoljubno pribežališče ali pa zatočišče pred vsakodnevnim stresom in svetovnimi težavami; da bi bil to prijeten prostor v naravi, v katerem lahko ljudje razmišljajo, ustvarjajo, plešejo, se sproščajo, rekreirajo ... « predstavi del načrtov Chris Miller.

»S Cathty imava registrirano neprofitno Kulturno umetniško društvo Pristava Počakovo. Z njim želiva ustvariti vezi med avtentičnostjo kraja in tukajšnjih prebivalcev v povezavi z umetnostjo, glasbo, zgodovino, geografijo, kulturo, kulinariko …« nadaljuje s pogledom v prihodnost, v kateri bi želela skozi organizacijo različnih dogodkov predstaviti to čudovito posestvo svetu, gostom od blizu in daleč.

»The neighbours are fantastic, amazing,« še pohvali prebivalke in prebivalce Počakovega, s katerimi enkrat na leto pripravi Neighbor night (Sosedski večer) – poseben dogodek, ki je namenjen le prebivalkam in prebivalcem Počakovega, da se družijo, poklepetajo in tudi zaplešejo ob izbrani glasbi.

»Rad imam ljudi, rad se družim, želim delati v dobro skupnosti, a uživam tudi v samoti, kjer v resnici nisem sam, z mano je vedno moj zvesti prijatelj, moj pes Ogy,« pove gostitelj ter predstavi še svojega dolgoletnega prijatelja Billa Gillespieja, ki je prišel na obisk za mesec dni s Floride, kjer je mnogo let bival tudi Chris.

»Ponosen sem na svojega prijatelja, rad mu prihajam pomagat že vsa štiri leta, odkar je na Počakovem, ker ve, kaj želi in tukaj neizmerno uživa,« pojasni Bill, ki skupen čas s prijateljem preživlja tudi ob delu.

»Letos imava v načrtu čiščenje spodnjih prostorov v skednju, kjer so včasih živele tako kokoši kot krave in pujski. Iz tega lahko nastane zanimiv prostor za druženje skozi celo leto,« pojasnjujeta ob ogledu nekdanjega doma domačih živali, ki bo čez nekaj časa dobil novo podobo in namen.

NAJLEPŠA SO JUTRA S POGLEDOM NA KUM

Po ogledu posestva in gospodarskega poslopja, kjer je gornji del urejen kot poletni dnevni prostor s pogledom na jedro Svibnega z razvalinami nekdanjega gradu vitezov Ostrovrharjev, podružnično cerkev sv. Janeza in graščinsko poslopje, sledi ogled notranjosti okoli 300 m2 velike hiše (gre za nekdanji lovski dvorec iz 18. stoletja znane kranjske družine Zois).

Spodnji del je bivalen, sestavljen iz dolgega hodnika, sodobno opremljene kuhinje, dnevnega prostora s krušno pečjo, shrambe in sanitarij. V gornjih dveh nadstropjih je osem skromno urejenih spalnic, kjer je mogoče skozi velika okna opazovati in občudovati zeleno naravo, kar deluje zelo pomirjujoče in daje navdih za nadaljnja ustvarjanja, povezovanja, druženja in prijetna doživetja.

»Najlepša so jutra, ko me z dotikom svoje pasje šape začne ob sedmi uri buditi moj pes, če se prej ne zbudim sam. Pogled skozi okno na Kum mi pove, kakšno bo vreme, ali bo sončno, deževno, megleno, kdaj bo padal sneg, in potem tudi vem, katerim opravilom se bom posvetil.

Jutranjemu vstajanju sledi kuhanje kave, ki jo običajno pijem na prostem, pri vhodu v skedenj ali pri vhodu v graščino, potem se lotim dela.

Najprej opravim nekaj telefonskih klicev, pregledam elektronsko pošto, nato si vzamem čas za vrt. Po kosilu grem v gozd, kjer pripravljam drva za zimo, potrebujem jih okoli 20 kubičnih metrov. V jesenskem in zimskem času obnavljam notranje prostore, kjer želim ohraniti del rustikalnosti, duh preteklega časa. Obnova poteka počasi, a sem zadovoljen, ker živim v naravnem okolju, obdan z dobrimi ljudmi. Z veseljem si vzamem čas tudi za branje, saj so moje prijateljice tudi knjige,« pove in doda, da je življenje na Počakovem umirjeno, brez stresa, vendar nikoli dolgočasno.

»Less stress, slower life,« še poudari 64-letni Chris Miller, ki je kot sistemski analitik prepotoval in živel v mnogih državah (najbolj sta se mu vtisnili v spomin Zanzibar in Estonija), a je svoj »novi« dom našel skupaj s Cathy Stevens v Sloveniji, kjer so jutra blizu sonca, večeri pa polni zvezd na nebu, ki jih rad opazuje skozi svoj teleskop.

Avtorica zapisa in fotografij je Smilja Radi;

prispevek je bil izvorno objavljen na spletni strani Posavski obzornik 

in v časopisu Posavski obzornik št. 21; izid 10. 10. 2024, str. 32