Jesensko pozno popoldne, vonj po listju, ki je že prežeto z vlažnostjo po nekaj deževnih dnevih, pisane barve na drevesih in ravno še toliko sončnih žarkov, ki samo tu in tam malce pobožajo ter ob pojemajoči toploti nežno opominjajo, da smo vstopili v letni čas, ki z oblačilnega vidika že zahteva jakne in plaščke. Aškerčeva domačija.
Preden nas prijazno sprejme Avgust Aškerc, pranečak Antona Aškerca, smo prve udeleženke območnega srečanja odraslih literarnih ustvarjalcev občin Laško in Radeče na Senožetah nad Rimskimi Toplicami, deležne neme dobrodošlice, ki so nam jo namenile dobrikave prebivalke domačije, mačke.
Mlade, že častitljivo stare, različno obarvane dlake - vse pa prvinsko dobrohotne, kakršne živali v osnovi tudi so (pustimo ob strani lov, ki izhaja iz nagona po preživetju). Že kmalu nam je s širokim nasmehom prišel nasproti gostitelj Avgust, postopoma pa so pričeli prihajati še ostali prijavljeni udeleženci.
Iz območja občine Radeče smo se dogodka udeležile štiri ljubiteljice slovenske besede: Marjeta Brilej, Maja Istenič, Doroteja Jazbec in Rafaela Pintarič.
Najprej smo si pod vodstvom domačina Avgusta, ki skrbi za urejenost in ličnost hiše - ta nosi v sebi bogato zakladnico ustvarjalnega opusa Antona Aškerca in prikazuje tudi samo razporeditev prostorov in pohištva nekdanjih časov - prisluhnili besednemu sprehodu skozi življenje in delo slovenskega pesnika, duhovnika in arhivista.
Zatem pa je sledil osrednji del našega literarnega druženja, pod organizacijo katerega je podpisan Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - območna izpostava Laško. Vodja le-te, Špela Medved Razboršek, nas je vse uvodoma pozdravila in zaželela prijetno počutje v duhu ustvarjalnosti in besednega izražanja, ter izrazila zadovoljstvo, da je odziv podobno spodbuden (številčen) kot preteklo leto. Pridružila se nam je Nina Medved, pesnica, prevajalka in fotografinja, ki je zrasla iz študija primerjalne književnosti in francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Že pred samim snidenjem v petkovem popoldnevu 10. oktobra 2025 smo udeleženci prejeli spodbudno sporočilo strokovne spremljevalke srečanja Nine Medved, v katerem je zapisala, da “nam je jesen ponudila dober izgovor za to, da se zabubimo z našim pisanjem na literarni čajanki v topli notranjosti Aškerčeve hiše in se prepustimo navdihu in kakšni dobri debati o literarnem ustvarjanju." In tako je, ko smo bili vsi skupaj, tudi bilo.
Uvodoma smo se, z nekaterimi bolje, spet z drugimi pa povsem iz točke nič, spoznali z vidika ustvarjanja, ne le besednega, pač pa tudi kakšnega drugega (likovno, ročna dela), nakar so sledile različne poučne delavnice v povezavi z izražanjem, snovanjem besednih zvez.
Ni manjkalo izmenjave mnenj, prelivanj izkušenj z vidika tako branja kot pisanja, pa medsebojnega podajanja pogledov - vse skupaj pa pospremljeno z domačnostjo prijetnega ambienta in sproščenostjo toplih odnosov, ki so se vzpostavili med nami.
Malce preden smo se razšli, sta nas gostitelja Avgust in njegov sin Matjaž, ki sta nam že vmes namenila čaj in domača jabolka, postregla z bogato obloženimi pladnji, ki so se šibili pod težo suhomesnatih izdelkov, domačega mlečnega kruha, zelenjave in sladkih prigrizkov. Vse je bilo pripravljeno in postreženo z veliko mero skrbnosti in ljubezni, tega ni bilo mogoče spregledati.
Vseh skupaj nas je bilo trinajst, upoštevajoč domače, prijavljene na srečanje in strokovno spremljavo, in prav vsi smo si bili edini v občutenjih zadovoljstva, prijetnosti in poučnega odstiranja področij, ki so nam (lahko) pomagala rasti v povezavi z literarnim ustvarjanjem.
Ob slovesu smo poskrbeli za skupinsko spominsko fotografijo, prejeli pa tudi potrdila o udeležbi na srečanju in najlepše darilo - knjigo, katero drugo vendar, kot tisto, katere avtorica je letošnja strokovna spremljevalka srečanja odraslih literatov; prejeli smo njen prvenec - pesniško zbirko Drseči svet, ki jo je Nini Medved v letu 2020 JSKD za nagrado izdal zmagovalki Festivala mlade literature Urška 2019.
Leto se počasi izteka. Ko se bo iz 2025 prelilo v 2026, bo za odrasle literarne ustvarjalce Laškega in Radeč, ki smo literarno druženje na t.i. Aškerčevini vzeli že za svoje, že na samem začetku praznično. 9. januarja 2026 bo namreč minilo 170 let od rojstva Antona Aškerca in preden smo šli vsak na svoj konec, smo si že zadali - okroglo obletnico bomo tudi mi na svojevrsten način obeležili!
D.J.
