Knjižnica Radeče je gostila predstavitev knjige Drevesa Slovenije in vse tisto, česar niste še nikoli slišali o njih, ki jo je kot strokovnjakinja s področja gozdarstva, dendrologije in gozdne genetike, pripravila znanstvenica, ki je zrasla pod mogočno krošnjo Gašperjevega kostanja na Močilnem. To je bila prva večja in obširnejša predstavitev knjige, po tem, ko je bila v precej skrajšani in strnjeni obliki predstavljena listnikom gozdov. Mateja Kišek Volk je po izobrazbi doktorica bioznanosti, doktorirala je na področju gozdarstva in trenutno opravlja dela pomočnice ravnatelja na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor- do septembra, ko bo stopila v vlogo ravnateljice.
Njeno strokovno področje, s katerim se ukvarja, je dendrologija - veda, ki se ukvarja z drevesi, kar ne preseneča, saj kot pravi, ta njena ljubezen do dreves se skozi njeno življenje pretaka že od nekdaj.
Povedala je, da jo večkrat kdo vpraša, kaj jo je najbolj presenetilo pri pisanju te knjige. "Vsa ta raznolikosti in pestrost drevesnih vrst," pove navdušeno in želi na obiskovalce prireditve prenesti tudi zavedanje, da imamo v Sloveniji, v primerjavi s svetom, pravzaprav malo vrst.
Na svetu je 100 tisoč različnih drevesnih vrst, je razkrila, in dodala, da je od teh samo 60 tisoč vrst takih, katerim je človek dal ime in jih sistematsko uvrstil.
"Na drugi strani pa imamo več kot 300 drevesnih vrst takšnih, ki so tik na robu izumrtja - to pomeni, da je na svetu samo 50 (ali manj) osebkov ene drevesne vrste," je dejala ob poudarku, da se ji zdi pomembno, da se zavedamo, kako vplivamo na drevesa in kako zelo so ogrožena.
Knjiga Drevesa Slovenije in vse tisto, česar niste še nikoli slišali o njih, ki je izšla pri založbi Kmečki glas, predstavlja zaklade našega gozdnega bogastva na kar 264 straneh. Priročnik je več kot le enciklopedija dreves – je popotovanje skozi čarobni svet slovenskih dreves, ki vas bo razveselilo s številnimi skrivnostmi, o katerih verjetno še niste slišali.
Na predavanju v radeški knjižnici, ki je potekalo 28. marca, je nanizala tudi zanimivosti iz zgodovine in zanimivosti uporabe, dotaknila se je tudi cen vrst in izpostavila tisto drevesno vrsto, katere vrednost je zaradi same kvalitete lesa v zadnjem času poskočila - gre za hrast, ter spomnila, kateri dejavniki so bili tisti, ki so nekoč predstavljali merilo za ocenjevanje vrednosti/cene lesa.
Podrobneje je opisala tudi lesniko, s katero se je ukvarjala v okviru njene doktorske raziskave, za katero je dejala, da je skrivnostna, neraziskana vrsta, da pa ima lastnost, da se zelo rada križa z žlahtno jablano.
Kratko se je dotaknila tudi divje češnje, z uvodno mislijo, da so v povezavi s prav tem drevesom na Trgu v Radečah zapisani verzi Kajuha /Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel odlomi, moja draga! .../
V knjigi lahko bralec odkrije, kako gospodarsko najpomembnejša drevesa, kot so bukev, navadna smreka, navadna jelka, bor, evropski pravi kostanj, gorski javor in navadni oreh, niso zgolj osnova našega gozdnega gospodarstva, temveč tudi varuhi zgodb, ki so se razvijale skozi stoletja.
Z listanjem skozi poglavja od dreves v polnem cvetu, kot sta enovrati in navadni glog s prefinjeno eleganco pa vse do skrivnostnih vrst, ki rastejo v mokrih logih, pod vršaci in med starodavnimi gozdnimi zidovi, knjiga dr. Mateje Kišek Volk, katere rojstni priimek je seveda povezan tudi z najbolj znanim radeškim drevesom (Gašperjevim kostanjem pri družini Kišek), razkriva nepoznane plati dreves, ki so vedno bolj cenjena zaradi estetske in ekološke vrednosti.
Foto: posnetki zaslona Utrinkov iz Radeč, osebni arhiv M. Kišek Volk
Foto naslovne fotografije: Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
