V petek je potekal večer, kakršnih v Radečah nimamo priložnost doživeti ravno pogosto; Knjižnica Laško - Enota Radeče je namreč gostila zdravnico nevrologinjo, ki se razdaja predvsem na humanitarnem področju, Ninno Kozorog, ki je pravzaprav po mamini strani na pol Radečanka, tudi osnovnošolsko izobraževanje je zaključila v OŠ Marjana Nemca Radeče.
Tekom srečanja, ki je bil prepletanje tako pogovornega večera kot tudi predstavitve Ninnine knjige Le Vida - recepti življenja, je bila izpostavljena pomoč na več različnih načinov tistim, ki so ostareli, onemogli, pogosto preprosto zapostavljeni ali celo pozabljeni.
V dvorani Doma kulture Radeče so tako obiskovalci prisluhnili zanimivemu pripovedovanju, katerega je z vprašanji kot iztočnicami spodbujala domača knjižničarka Veronika Drašček, Ninna Kozorog, tudi lanskoletna prejemnica Srebrnika Občine Radeče pa je iz prve roke razkrivala, za kakšne vrsto pomoč pravzaprav v Humanitarčku, katerega ustanoviteljica in gonilna sila je, gre.
Kot so spoznali navzoči, resnično ne gre za "klasično" zbiranje pomoči, kakršno večina pozna iz vrst najbolj znanih humanitarnih ustanov pri nas, Rdečemu križu Slovenije in Karitas Slovenije, pač pa ekipa Humanitarčka deluje po drugačnem konceptu - poišče pomoči potrebne posameznike (ali pa obratno, le-ti najdejo njih) in se mu posveti celovito. Človeka poskušajo pobrati z dna, v katerem se je znašel, ozavestijo in organizirajo redno prehrano in pogosto odigrajo tudi vlogo svetovalcev, ko jim pomagajo pridobiti socialne transferje, ki jim glede na njihove okoliščine pripadajo, a sami za to njihovo pravico pogosto niti ne vedo, ali pa ne poznajo poti do uveljavljanja pomoči.
Večjo težko kot materialni podpori v praksi Humanitarček izkazuje z moralno podporo, s spremljanjem in svetovanjem ter ciljem, da skozi vse opisane korake približno v dveh letih posamezniku pomagajo "priti na zeleno vejo". In nato so na vrsti novi posamezniki, novi ljudje, katerim posvetijo nadaljnji dve leti.
V knjigi recepti kot hrana prebujenja za dušo in recepti za pripravo jedi
Ninna Kozorog je obenem tudi predstavila njeno knjigo Le Vida - recepti življenja, ki je izšla decembra lani in orisala, kako so v njej opisane življenjske zgodbe (padcev in tudi poznejšega pobiranja z družbenega dna) nekaterih, ki so jih našli.
V knjigi pa niso le recepti življenja, ki bralca spodbujajo k skrbi za sočloveka, k pomoči, ki jo lahko vsakdo po svojih zmožnostih ponudi, če vidi ali ve, da je nekdo v stiski, pač pa so notri zapisani tudi recepti v kulinaričnem smislu. Recepti za pripravo jedi, s katerimi je moč v najbolj preprosti in skromni obliki, a še vedno kvalitetni - preživeti.
Večer v družbi Ninne Kozorog in Veronike Drašček, katerima se je z zahvalo ob koncu pridružil z nekaj besedami nagovora tudi direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek, ni prav nikogar pustil ravnodušnega. Tema, ki je zaznamovala večer je namreč vse prej kot lahka, ljudje s težkimi preizkušnjami in slabimi življenjskimi pogoji SO med nami, a če se nihče ne potrudi, da bi jih videl, jih pravzaprav ni. Pretresljivo, zahvaljujoč aktivnostim Humanitarčka pa hkrati tudi spodbudno.
V imenu Občine Radeče je nekaj besed nagovora navzočim namenil tudi Miran Prnaver, dolgoletni občinski svetnik Občine Radeče in tudi samo aktiven humanitarec na lokalnem področju, srečanje pa je z vmesnimi glasbenimi vložki obogatil kantavtor Andrej Vilčnik iz Maribora
Skoraj 70 obiskovalcev, med katerimi so prevladovali tisti, ki so svoje delovno aktivno obdobje že zaključili, so se, tudi ker so zgodbe stisk zadevale večinoma starejše, precej lažje poistovetili s težavami, s katerimi se (lahko) srečujejo ljudje v jeseni življenja.
Za prijetno presenečenje je ob koncu poskrbela kar Ninna sama, saj je že na samem začetku večera vsakdo na košček papirja zapisal svoje ime in ob koncu je med navzočimi izžrebala dva, ki sta njeno knjigo prejela v dar.
Med vse pa je razdelila tudi pecivo iz cimeta "cimetke", ki jih peče ekipa Humanitarčka in tudi na ta način na simbolni ravni pokazala, da za razveseliti sočloveka ali mu storiti dobro, pogosto niti ni potrebno veliko.
