Gledališka sekcija Društva Trg Sevnica je v četrtek zvečer na dvorišču sevniškega gradu uprizorila lastno priredbo drame Williama Shakespearea Milo za drago. Sodeč po odzivu občinstva, ki je prostor grajskega dvorišča napolnilo skorajda do zadnjega kotička, jim je to več kot uspelo. V igralski zasedbi sta tudi ljubiteljska gledališka igralca iz Radeč Franc Gros in Katja Čeč.
Avtor priredbe je Emil Stopar, ki je v tokratni gledališki igri nastopil v dvojni vlogi Kneza in fratra Ludovika, za režijo pa je poskrbel Robert Kaše, sicer predsednik Društva Trg Sevnica, v igri pa je imel vlogo namestnika Angela.
Zgodba se začne, ko Knez (Stopar) navidezno odpotuje in oblast prepusti svojemu brezsrčnemu namestniku Angelu (Kaše). V vzporedni zgodbi spoznamo Klavdija (Jur Kmetič), obsojenega na smrt zaradi nečednega vedenja. Klavdijeva sestra Izabela (Katja Čeč) se zanj zavzame pri neusmiljenemu Angelu, kar pa sproži niz nepredvidljivih dogodkov. Drugi liki v igri so še Escalus (Franci Gros), ječar (Borut Gradišnik), Julija (Diana Kosar), Lucio (Mirko Slemenšek), Marijana (Marjeta Teraž) in opatinja Hildegarda (Marjana Slemenšek).
Besedilo, ki presega svoj čas
Gledališka igra Milo za drago je bila prvič uprizorjena leta 1604 v Londonu in velja za enega najbolj vznemirljivih Shakespearejevih del. »Tekst postavlja niz vprašanj o morali, korupciji, oblasti, žrtvovanju ter kriterijih, po katerih merimo in sodimo tako sebe kot druge,« so ustvarjalci zapisali v gledališkem listu.
»To je predstava, ki prehaja od ljudske komedije do resnega družbenega komentarja in se sprašuje o tem, kako se oblastna moč pogosto zlomi ravno nad najbolj naivnimi.« Predstava je, kot so zapisali, z današnjega vidika lahko kritika oblastne nečloveškosti ali pa tudi poklon spretnim in pogumnim ženskam. »Torej je, v svojem bistvu, emancipirano besedilo, ki odločno presega svoj čas.«
Društvo Trg Sevnica, eno najbolj prepoznavnih društev v sevniški občini z več kot dvajsetletno tradicijo, združuje tri sekcije, poleg gledališke še najbolj množično sekcijo mažoret in fotografsko sekcijo. Kot pravi predsednik društva Robert Kaše, je gledališka sekcija začela leta 2006 z velikimi predstavami, kot so Pod svobodnim soncem, Miklova Zala, Deseti brat in druge zahtevne scenske predstave z veliko nastopajočimi.
»Sledilo je nekoliko zatišja, ko se je 'stara' ekipa poslovila, nekaj entuziastov pa nas je ostalo in smo skušali to tradicijo peljati naprej. Tako smo odigrali še nekaj odmevnih predstav, tudi Kralja Leara, denimo, najnovejša pa je Milo za drago, ki smo jo tokrat odigrali na našem domačem grajskem dvorišču in jo bomo, upam, še kje.« Kot pravi, si želijo gostovati v Brežicah in seveda v Radečah, od koder tudi prihaja nekaj njihovih članov, pa na Raki, kjer so nekoč že gostovali s predstavo Kralj Lear.
Gledališčniki sicer nimajo svojega društvenega prostora, sestajajo se in vadijo v zasebnih kletnih prostorih, v toplejših mesecih pa na sevniškem gradu. »Ampak za zdaj smo zadovoljni. Najpomembneje je, da je ekipa zagreta in da se sestajamo, glede prostora pa se že kako znajdemo,« doda Kaše.
Besedilo in foto: Dragana Stanković;
izvorno objavljeno 29. junija 2024 na spletni strani Dolenjskega lista
