V četrtkovem poznem popoldnevu pred slovenskim kulturnim praznikom, ki je letos koledarsko potekal na soboto, je Glasbena šola Laško-Radeče v sodelovanju z Občino Radeče v radeškem domu kulture pripravila občinsko proslavo s podelitvijo priznanja Ivana Pešca. Priznanje Ivana Pešca za leto 2025 je bilo skladno s sklepom z radeške 12. občinske seje z 19. decembra 2024 podeljeno Nini Mole.

Slednja je morda še najbolj znana kot učiteljica glasbe na Glasbeni šoli Laško-Radeče in kot gonilna sila Glasbenih večerov Tatjani. 

BOGATO DELOVANJE NINE MOLE 

Pred 24-imi leti (l. 2001) je z nazivom "akademska glasbenica pianistka" diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 2006 pa je pridobila še naziv profesorica klavirja. Je prejemnica študentske Prešernove nagrade.

Že v času študija je sodelovala s številnimi uspešnimi glasbeniki in glasbenicami. Kot solistka je nastopila z Orkestrom Slovenske Filharmonije in Simfoničnim orkestrom RTV, igrala je tudi že v Orkestru Slovenske vojske in v Policijskem orkestru.

Že leta 2022 je začela s poučevanjem in korepetiranjem v domači glasbeni šoli, kjer uspešno deluje še danes. V 22-ih letih dela v domačem kraju je pustila velik pečat na izobraževalnem področju. Številni mladi glasbeniki so pod njenim okriljem razveseljevali občinstvo na neštetih nastopih, hkrati pa dosegali in še vedno dosegajo vidne rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Samo od leta 2011 naprej je tako korepetirala vsaj 30 učencev, ki so na tekmovanjih osvajali zlate, srebrne in bronaste plakete, ena od njenih učenk je postala profesorica glasbe in predaja znanje naprej.

Svoj pečat je s korepetiranjem šolskega pevskega zbora na regijskih in državnih tekmovanjih Nina Mole pustila tudi na domači Osnovni šoli Marjana Nemca Radeče. Sodeluje tudi s pihalnimi orkestri, ob Pihalnem orkestru Krško velja izpostaviti predvsem Godbo Slovenskih železnic, katere članica je in s katero občasno nastopa kot solistka na klavirju in celo kot plesalka. Prireditev Glasbeni večer Tatjani je že od leta 2000 dalje stalnica na nebu radeške kulturne scene in tako majhnemu kraju predstavlja izjemno kulturno obogatitev.

Nina Mole kot idejna vodja projekta od leta 2007 skrbi za izvedbo prireditev s kakovostnimi gosti in Radečankam in Radečanom vsako leto znova ponuja izjemno glasbeno doživetje, ki sloves Radeč širi daleč preko občinskih meja.

Nina Mole kot profesorica klavirja že desetletja pomembno oblikuje kulturno dogajanje v rodnem kraju, njeno delovanje pa hkrati močno presega poklicne okvirjen in tako še dodatno bogati kulturni svet njenih Radeč in okolice. 

 

SLAVNOSTNA GOVORNICA OPOMNILA NA ŠIROKO POJMOVANJE KULTURE

Pred podelitvijo priznanja, ki ga sestavljata miniatura Plečnikovega spomenika in listina, skupaj s šopkom ju je letošnji prejemnici podelil župan Občine Radeče Tomaž Režun, je imela slavnostni nagovor dolgoletna radeška občinska svetnica Marija Imperl. Opomnila je na širok pomen pojmovanja kulture, ki da je med drugim "skupek vrednot in dosežkov, ki jih je ustvaril človek v dobro človeštva", pod to ime pa da se uvršča tudi "dobrodelnost in prostovoljstvo, dobronamernost in predanost skupnim ciljem in vrednotam. Kultura pomeni početi stvari zato, ker so pomembne, pomeni biti pripravljen dati del sebe za skupno dobro brez pričakovanja plačila," je nizala misli.

Izrazila je obžalovanje, da potrošništvo, tekmovalnost, družbena omrežja in umetna inteligenca izpodrivanju duh kulture v človekovem vsakdanu in se oprla tudi na nam predano dediščino, rekoč: "Kultura je spoštovanje duhovnega izročila naših dedov, je spoštovanje in ohranjanje tradicije in vrednot, ki jih nasprotni tokovi razdirajo in uničujejo. Kultura je tudi odnos do narave in skrb zanjo spričo naraščajočega uničevanja okolja."

Kljub izraženi skrbi zaradi vse občutnejše krize vrednot, negativnim vplivom asimilacije in globalizacije, je sklenila svoj nagovor z optimističnim pogledom in željami, "naj kultura postane vsakdanji del našega življenja, naj nas povezuje in bogati. Ohranjajmo jo, razvijajmo jo in delimo z drugimi."

Prireditev je povezoval Domen Hrastnik, violončelist in učitelj na Glasbeni šoli Laško-Radeče.

RAZMIŠLJANJE KULTURNE NAGRAJENKE PIANISTKE NINE PUSTILO MOČAN VTIS!

Po prejemu priznanja Ivana Pešca se je Nina Mole zahvalila svoji zvesti publiki, ki sledi njenemu ustvarjanju in priznala, da praviloma nihče od teh, ki delujejo na kulturnem področju, ne deluje zato, da bi prejel priznanje, da pa je vendarle, če pride do tega, to čas, ko je potrebno narediti revizijo dosedanjega dela in se mogoče zazreti v prihodnost.

"Ne želim, da bi zvenelo kot samohvala, a menim, da je ni še živeče osebe, ki bi na tem odru nastopala večkrat kot jaz," je dejala ob navedbi, da na odru, na katerem je sprejela priznanje, nastopa že več kot 40 let, začenši kot majhna učenka klavirja in plesa, nato kot učiteljica s svojimi učenci s klavirjem, pa kot del različnih komornih sestavov v projektu Glasbeni večeri Tatjani in v sklopu korepetiranja zborom.

Razkrila je svoje globine z besedami: "Ni lahko stati na odru. Od vsakega nastopa se pričakuje popolnosti in nastopajoči smo na tej strani zato, da publiki v najbolj popolni obliki podamo tisto, kar smo si zamislili. In nikogar ne zanima, ali imaš morda slučajno slab dan. Zato se po toliko letih nastopanja še vedno pojavlja napetost."

Nadaljevala je: "In če dobro pomislim, je ta mali oder, res moj primarni oder, pa čeprav nisem nikdar tako razmišljala o njem. Ljudje z velikimi ambicijami odidejo v velika mesta, ljudje z majhnimi ambicijami pa ostanemo v majhnih krajih. 

Ustvarjanje in ustroj kulturnega delovanja pa sta si tu in tam zelo podobna," je primerjala v svojem tenkočutnem nagovoru Nina, katero na njeni zasebni poti kot njen sopotnik spremlja partner, tudi glasbenik, Sebastjan Podlesnik.

, 

Poudarila je, da ima majhnost svoje prednosti, na primer: bližina in dostopnost en do drugega, ki lahko omogoči tesnejše sodelovanje in povzroči, da se ideje hitreje razvijejo in se tudi hitreje realizirajo in opomnila, da "v majhnosti tičijo tudi pasti, ki so lahko majhen krog ljudi, včasih manj zadovoljujoče pogoje in kot pravimo 'malo denarja - malo muzike. In zaradi občutka domačnosti se kdaj kaj jemlje kot samoumevno in ne dovolj vredno. Če smo majhni, se je treba tega zavedati - in aktivno ohranjati svoj um, domišljijo in srce, da gremo lahko v korak s kulturo tega časa."

Nina Mole je spodbudila, rekoč: "Stopiti moramo iz okvirjev in razmišljati širše, kajti če se bomo vrteli v lastnem krogu, kjer bivamo ljudje z majhnimi ambicijami, bo to začaran krog za naše zanamce," in odločnega prepričanja dejala še: "To, kar kraju ponudimo, v takšnega ga vzgojimo. V Radečah imamo še prostora, da kraj naredimo še lepši in bogatejši, imamo pa tudi ljudi z idejami in vizijami" 

Na srca obiskovalcev je položila misli, da je naloga kulturnikov, da vsebina, ki jo ponudimo publiki, ni puhla. Najlažje je seveda ponuditi 'turbo-folk-kulturo', ki se povezuje z instant občutki in navideznim masovnim sproščanjem," ter opomnila, da za kulturo ne skrbijo zgolj kulturne ustanove ter kulturniki, pač da svojo vlogo igrajo tudi tržna naravnanost, politika in kapitalizem, a da vsej kompleksnosti sodobnega časa navkljub kultura v osnovi išče čisto lepoto, v iskanju katere pa se je, kot za večino stvari v življenju, potrebno tudi potruditi. "Vprašajmo se, ali zmoremo to. Ali vsaj, v kolikšni meri lahko to zavedanje sprejmemo," je z nežnim glasom Nina Mole potrkala na vest in najgloblja občutja ter miselnost obiskovalcev občinske proslave ob kulturnem prazniku, in povabila, naj z lahkoto posežemo po jezikih kulture in se obračamo po kompasu, ki nas opominja, od kod smo prišli in kaj vse smo ustvarili.

"Lahko posežemo po knjigah, si ogledamo avdio-vizualne umetniške izdelke, poslušajmo glasbo ali pa sledimo pogovoru ljudi, ki z različnih področij delijo svoja razmišljanja. Umetnost kot del kulture se trudi, da bi bil svet lepši, bolj uravnotežen, čist, jasen, rešen in očiščen nepotrebne navlake. Navdušila je še z zaključnimi mislimi, "da so veliki umetniki: slikarji, glasbeniki, fotografi, arhitekti, pisatelji in pesniki, kot je bil Prešeren, postavljali in postavljajo norme ter nivo kulture naroda, zato, dajmo, trudimo se segati po njihovih stvaritvah, in če se nam zdijo sprva tuje, začnimo sprva po malem in vztrajno - in čistost lepote nam bo zlezla pod kožo."

 

DOMISELN KULTURNI PROGRAM - PISMA, GLASBA, RECITACIJE

Glasbene nastope občinske proslave so izvedle učenke Glasbene šole Laško-Radeče: Zarja Gros na saksofonu ter Emilija Sigmund in Ema Novak na klavirju), letošnja kulturna nagrajenka pa je močno izstopala po tem, da je sodelovala pri snovanju prireditve s svojo aktivno vključenostjo, korepetirala je namreč mlado pevko Petro Lazar in pevca Tadeja Pasariča ter z zvoki izpod črno-belih tipk privabljala tudi melodije, ki so spremljale recitacije v izvedbi Zale Breznikar. 

Ravno ti (Lazar, Pasarič in Breznikar) so s prebiranjem pisem, na eni strani velikega slovenskega poeta Franceta Prešerna nekaterim njemu dragim in po drugi strani pisem oseb, ki so bile del Prešernovega življenja in so kot take pisale cenjenemu pesniku, ustvarili melanholijo nekdanjega časa in četudi so bile vrstice, ki so jih prebirali izmišljene, so odlično predstavile takratno odličnost in spoštljivost pisnega sporazumevanja preko poštne izmenjave.

Poseben čar so nastopajoči pridali še s posameznimi kostumografskimi dodatki, ki so izvrstno prikazali tudi oblačilno kulturo iz Prešernovega časa, denimo cilinder, šal, čipkast ovratnik, damsko krzneno ogrinjalo in podobno.