Občinski odbor Slovenske demokratske stranke je na pobudo Petra Mlakarja v soboto, 30. septembra organiziral razpravo, vabilu na katero se je odzvalo precejšnje število kmečkega prebivalstva radeške občine. Tematike, ki so bile v luči informiranja, ozaveščanja in tudi spodbujanja izmenjave mnenj, izpostavljene, so zajemale namreč večji del stroke, ki zadeva ljudi, ki se bolj ali manj intenzivno ukvarjajo s kmetijstvom.
Uvodoma je zbrane v nekdanji šoli na Jagnjenici pozdravil župan Občine Radeče Tomaž Režun ter namenil navzočim nekaj spodbudnih besed.
Ima pa radeška občinska uprava vzpostavljen tudi odbor, ki se dotika kmetijstva, poleg še ostalih področij - nosi namreč naziv "odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, okolje, komunalno dejavnost, turizem, občinsko premoženje in finance" in ga sestavljajo predsedujoča Marija Imperl ter člani Rok Zahrastnik, Tomaž Novak, Peter Mlakar, Urška Renko, Mirko Bervar in Janja Ribič.
Tekom razprave je beseda tekla subvencijah in spremembah, ki jih prinašajo točkovanja ter se dotikajo tudi same lege (nižinske, višinske) kmetije oziroma površin, namenjenih kmetijski dejavnosti, zanimanje je vzbudila tudi razprava na temo afriške prašičje kuge.
Bolezen v Sloveniji k sreči in na veliko olajšanje kmetov še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev pri nas, zato je opozarjanje na to, kako se ta nalezljiva virusna bolezen, za katero ni cepiva, prepozna in katera so najpogostejša vprašanja z odgovori na to temo, še kako na mestu.
Afriška prašičja kuga sicer NE predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi, ima pa resne socialno-ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev.
Med govorniki, ki so si podajali rdečo nit razprave, so bili dr. Milan Zver, poslanec SDS v EU parlamentu, dr. Jože Podgoršek, predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS, ki je v preteklosti opravljal tudi funkcijo kmetijskega ministra ter državni svetnik Gregor Korene, ki je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik posavskih občin, in domačin Peter Mlakar, dr. vet. med., ki je član izvršnega odbora Foruma za kmetijstvo SDS.
Zanimivosti, uporabnosti in aktualnosti obravnavanih tem pritrjuje blizu 50 udeležencev
Tovrstnega dogodka radeški odbor SDS doslej še ni organiziral, poudarja pa Mlakar, ki je v kraju in tudi sosednji sevniški občini najbolj znan po opravljanju svoje veterinarske službe, "da je za prvič dogodek lepo uspel, posebno težo pa mu daje zanimivost, uporabnost in aktualnost obravnavanih tem ter nudenje same priložnosti, da se ljudje, ki jih druži kmetijska panoga, snidejo posebej z namenom pobliže spoznati stroko tega področja."
"Takšne dogodke jemljem kot dobrodošle in vsestransko koristne, tako za prebivalstvo, ki se ukvarja s kmetijstvom, kot osebno zame, ki sem z le-tem konec koncev povezan po svoji poklicni plati," izpostavlja Peter Mlakar, ki v vlogi direktorja vodi Veterinarsko postajo Sevnica (poslovna enota je tudi v Radečah), ter ilustrativno pove: "Kjer so kmetje, sem jaz, kjer kmetov ni, roko na srce, tudi sam nimam kaj veliko početi."
Kar poltretjo uro je potekala razprava, seznanjanje z informacijami in dialogi, kar je Mlakarja v pozitivni smeri presenetilo in njemu ter organizatorjem dalo potrditev, da je bil dogodek več kot le dobra ideja, ki pa jo velja nadgrajevati tudi v bodoče.
Za preostanek letošnjega leta, ki se bliža koncu, sicer podobnega srečanja ne načrtujejo, ker pa je državni svet je na sredini izredni seji izglasoval odložilni veto na noveli zakona o zaščiti živali, pričakuje Mlakar, da bo tem, ki bodo predmet razglabljanja še kar nekaj.
Vpogled v evropsko kmetijsko politiko in navzočnost nekdanjega kmetijskega ministra
Evropolitik dr. Milan Zver se je med drugim naslonil ekološko kmetijstvo, ki postaja vedno bolj pomembna tema tako v slovenskem kmetijstvu kot tudi na ravni Evropske unije, seveda pa ni mogel niti mimo pravil in pogojev, vezanih na Naturo 2000, kot tudi ne mimo fitofarmacevtskih sredstev, katerih uporaba omejevanja je pripeljalo do občutka, da je v ekološkem kmetijstvu dovoljena/tolerirana uporaba mnogo bolj agresivnih sredstev kot v običajnem kmetijstvu, kjer je po novem mnogo več omejitev, kot jih je bilo v preteklosti.
Na koncu razprave je sledilo še družabno srečanje s piknikom.