Med krajani Počakovega in širše v Krajevni skupnosti Svibno v občini Radeče je završalo, ko se je pred dobrim mesecem dni razvedelo, da namerava investitor, ki sicer ni domačin, na območju, katerega je nedavno postal lastnik, postaviti veliko sončno elektrarno. Prišlo je do odkritega nestrinjanja in upiranja tej ideji, v največji meri, ker lokalna skupnost o vsem skupaj sploh ni bila obveščena, ker se prvih sosedov, ki parcelno mejijo z novim lastnikom-investitorjem, sploh ni o ničemer nič vprašalo ali vsaj seznanilo, razburjenje pa je povzročilo tudi dejstvo, da s strani Občine Radeče – ob tem, ko je dokumentacijo prejela na mizo, ni stekla komunikacija navzdol do predsednika krajevne skupnosti, katere se velika investicija dotika.

Povrhu vsega je lokacija načrtovane naložbe v neposredni bližini objekta, ki je del varovane kulturne dediščine  - cerkve sv. Janeza Evangelista. Zato je bil minulo nedeljo sklican zbor krajanov, na katerem so imeli krajani prvič možnost in priložnost prisluhniti, kaj se načrtuje na njihovem domačem območju in zastaviti številna vprašanja, ki jih pestijo.

Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Svibno Primož Knez, me drugim rekoč: »Prav je, da tisti, ki o tem največ veste, to ljudem tudi poveste,« in poudaril, da je namen zbora krajanov pridobiti čim več pojasnil na temo umestitve sončne elektrarne v to okolje.

Osrednjo besedo je imela Jana Habjan, ki je povedala, da z Občino in širšo regijo (Zasavje) sodeluje dobrih 15 let ter pojasnila, da so z radeško lokalno skupnostjo že uspešno sodelovali pri javnih naročilih, povezanih s šolo, vrtcem ter projektih kot sta Tržnica Radeče in Savus, kot tudi da se ukvarjajo največ z vodenjem projektov, z javnimi naročili in s črpanjem evropskih sredstev.

Predstavnica investitorja je dejala, da se zadnja štiri leta intenzivno ukvarja z obnovljivimi viri energije, kjer njeno posebno zanimanje vzbuja fotovoltaika.

»Letos marca je bilo naprodaj zemljišče v okviru petih hektarjev, tega sem si z ekipo ogledala in ga prepoznala kot zanimivega za postavitev agro fotovoltaike,« pravi Habjan.

Po tem, ko je bilo zemljišče, ki je po namenu kmetijsko, bilo prodano za 29.531 evrov, so oblikovali dokumentacijo za gradbeno dovoljenje, predhodno pa pridobili tudi šest zahtevanih mnenj – ta so podali Zavod za varstvo kulturne dediščine (s pogojem, da se transformatorska postaja obda z lesom v luči skladnosti z okoljem in ob upoštevanju zahteve, da se objekti ne umeščajo), Direkcija za vode, Telekom, javno podjetje Komunala Radeče, Občina Radeče in Elektro Ljubljana.

Gradbeno dovoljenje, katerega je izdala Upravna enota Laško, je postalo pravnomočno 6. aprila letos, z navedbo tega podatka je Habjan upravičila dejstvo, da pred navedenim datumom niti niso o zadevi veliko govorili, češ, da je najprej potrebno imeti oprijemljivo dokumentacijo v rokah.

Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno za 62 nezahtevnih objektov za rastlinsko pridelavo, na katere se nameščajo fotovoltaični paneli. Na nezahtevnih objektih z gradbenim dovoljenjem je skladno s pridobljenim mnenjem dopustno namestiti sončne panele, je v mnenju potrdilo Ministrstvo za naravne vire in prostor.  

Načrti: 1,7 MW elektrarna na 1,7 hektarjih, trafo-postaja, agrovoltaika

Poleg sončne elektrarne, ki se naj bi gradila na hribu, načrtujejo tudi gradnjo transformatorske postaje, prestavil se bo nizkonapetostni vod, ki vodi naprej do naselja ter vzpostavil srednjenapetostni vod od sončne elektrarne pa do prvega voda (št. 5).

V Elektru Ljubljana niso imeli v planu ojačanja omrežja, zato so odločitev, da v sklopu projekta k temu pripomore investitor z vloženimi ocenjenimi 400 tisočaki v elektro-infrastrukturo, po besedah Jane Habjan pozdravili in podprli ter tudi izdali pozitivno mnenje za priključitev celotne nazivne moč. Tekom del bo potrebno prestaviti obstoječo vodovodno infrastrukturo in urediti ter nato vzdrževati odvodnjavanje ob cesti.

Predstavljena je bila časovnica:

  • junij: čiščenje terena – odstranjevanje grmičevja ob gozdu
  • konec julija/avgust: postavitev podkunstrukcije in namestitov modulov nanjo
  • september: možnost končne priključitve,

krajani pa so dobili podatek glede načrtovanih dveh faz, v prvi, dokler se še ne zagotovi popolna stabilnost terena, se bo pustila površina zatravljena, v drugi pa je bila izpostavljena možnost, da se pod panele umesti jagodičevje.

Višina konstrukcije, ki bo umeščena v sedaj povsem zeleno in neokrnjeno naravo je predvidena z 2,5 metri na vrhnjem delu, kateri se spusti do 1, 10 metra na spodnjem delu.

Dvomi krajanov: kršenje lastnih predpisov, okrnjenje narave, plazovitost terena, metanje peska v oči z rastlinjaki

Prva nejasnost, ki jo je razblinil kar župan Občine Radeče Tomaž Režun, je bila dajanje soglasja in podajanje mnenja, kar sta dve različni zadevi.

Občina je bila v tem primeru mnenjedajalec, »naša urbanistka je dvakrat zaprosila za dodatna mnenja in glede na veljaven občinski prostorski načrt (OPN) ovir za postavitev 62 rastlinjakov NI – od tod pozitivno izdano mnenje «, je pojasnil Režun, ki je obenem izrazil obžalovanje, da komunikacija z lokalno skupnostjo ni stekla prej: »Napaka je, da se o tem ni pogovarjalo, čim je zadeva prišla v kraj; tudi mi (Občina Radeče, op.p.) nismo točno vedeli, kaj je v ozadju«, in priznal, da bo »ta lep del Svibna porušen, kar se tiče izgleda.«

Župan je povedal, da je minuli petek sedel z mizo z direktorjem Elektro Ljubljana – Distribucijske enote Trbovlje Romanom Ponebškom in zbrane seznanil, da to zagotovo ni bil prvi in zadnji sestanek.

Ko so krajani izrazili začudenje, kako, da se lastnike parcel, katerih lastnina meji na lastnino investitorja, nič ni vprašalo ne pozvalo h kakemu podpisu soglasja, je Habjan odgovorila, da bo objekt (rastlinjaki-elektrarne) najmanj 8 m oddaljen od meje z naslednjim lastnikom, v nekaterih primerih celo 22 m in zato soglasje ni bilo potrebno.

Začudenje, da namera umestitve 62 rastlinjakov ni bila znana na relaciji od Občine Radeče do Krajevne skupnosti Svibno

Urška Renko je dejala, da je projekt vse vznemiril predvsem zato, ker nihče od domačinov ni vedel nič o tem dogajanju, medtem, ko so birokratski mlini za potrebe uresničitve načrtov investitorja mleli.

Okrcala je župana in občinsko upravo, rekoč, da bi bilo korektno, da se o tako velikem posegu obvesti krajevno skupnost ter poudarila, da so konec koncev trije občinski svetniki s Svibna (Renko, Novak, Bervar), pa tudi po tej funkciji niso bili o ničemer seznanjeni. Ne razume, kako se članom občinske uprave niso prižgali neki alarmi, ko so predse dobili papirje za izgradnjo 62 (!) rastlinjakov, na osnovi katerih bi po njenem morali ta podatek dati naprej do domačinov.

»Naj nadaljujem na temo gradbenega dovoljenja: Pri nas je osnovni problem, da imamo zemljišča kategorizirana v veliki meri kot kmetijska zemljišča I. kategorije in že postaviti neko majhno lopo je skoraj nemogoče, kaj šele pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo hiše, da bi mlada družina ostala v domačem okolju,« je poudarila, kot je videti, dvojna merila – ena za gospodinjstva in druga za kapitaliste.

Ob navedenem pa je Sašo Obolnar opozoril, da Občina Radeče pravzaprav ne upošteva lastnih predpisov, saj da se poraja neskladje pri preveritvi, ali montaža morda ni v nasprotju s prostorskimi akti in drugimi predpisi, ki urejajo prostor -in »glede na trenutno veljavni OPN v občini Radeče, ki je prostorski akt, potem ugotovimo, da se z vidika gradnje energetske infrastrukture dovoljuje zgolj uporaba obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije za lastno rabo. Kar pa 1,7 megavatna elektrarna zagotovo ni.«

Izrazil je dvom, kako je bil upoštevan horizont v zimskem času, in snežna odeja ter opomnil, da javno dostopnega dokumenta, ki bi orisal lokalni energetski koncept v občini, ni (oz ga ni našel kljub temeljitemu iskanju).

Dodal je še, da se prav na to temo pripravlja nov zakon, v katerem so predvidena prednostna območja, določena z novimi občinskimi prostorskimi načrti in v sodelovanju z lokalno skupnostjo, in poudaril: »Krajani si želimo projektov, v katere smo vključeni, kar primer postavitve sončne elektrarne na Počakovem zopet ni. Prehiteva se po levi in po desni; ni prav, da se gre z glavo skozi zid in z izigravanjem zakonodaje namesto da bi bile zadeve skladne z zakoni in s konsenzom lokalne skupnosti«, je bil kritičen, kar je še podkrepil z izjavo:

»Ključni problem v tej zgodbi je netransparentnost postopkov in umeščanje relativno velikih proizvodnih objektov tako za rastlinsko pridelavo, kot tudi za energetske namene v prostor, ki ima tudi ostale prvine in potenciale poleg sonca (kulturna dediščina, narava, turizem...), brez konsenza tukajšnjih prebivalcev in na podlagi zastarelih določb prostorskih razvojnih načrtov in lokalnega energetskega koncepta. Tovrstni prostorski akti niso več v skladu z razvojnimi potrebami in izzivi, ki pestijo tako lokalno skupnost, državo in nenazadnje cel svet.«

Domač prostorski akt je po Režunovi navedbi »odprt« za pobude, predloge in spremembe, ki jih zadnji dve leti podajajo občani – trenutno imajo na Občini Radeče zbranih 53 pobud in po pričakovanjih naj bi se v roku 4 ali 5 let nov občinski prostorski načrt tudi sprejel.

Krajani so glede na predstavljenih 62 rastlinjakov, na vrhu konstrukcije katerih naj bi bili paneli, pod konstrukcijo pa jagodičevje, izrazili skrb glede zaloge vode: »Za toliko rastlinjakov se porabi več vode, kot jo porabi celotno Svibno in naša živina,« in ker strategije glede vode ni bilo na vidiku, je bil ponovno izražen dvom, »ali rastlinjaki niso samo kamuflaža«, češ, važno da bo proizvajalo elektriko, prijavljeni rastlinjaki pa so samo način, ki je omogočil, da se panele nekam umesti.

Med vidnejšimi komentatorji in zastavljalci vprašanj sta bila tudi Tadej Mikuž in Roman Ferle, ki ju je zanimalo, koliko projektov v podobnih okoliščinah jim je do sedaj uspelo realizirati (odgovor je bil 3 – v Lenartu dva, v Šmarju pri Jelšah enega in sedaj je na vrsti Počakovo pri Radečah).

Izražena je bila ideja, da se tovrstni objekti gradijo na nekih degradiranih območjih (denimo del odlagališča na Hotemežu) ali na strehah večjih proizvodnih objektov (za primer je bil dan Muflon) in ne tam, kjer je kvalitetno kmetijsko zemljišče. »Zakaj se ne bi najprej te možnosti preverile in v polnosti izkoristile ter se šele nato, res v zadnji fazi, posegalo v naravo,« je bilo retorično vprašanje, ki je poželo močno odobravanje med krajani.

Nepoklicni župan Tomaž Režun, ki je poklicno vpet v vodenje največjega zaposlovalca v Radečah (Radeče Papir Nova s hčerinsko družbo Muflon) je potrdil, da pogovori prav v to smer (fotovoltaika na strehi hale) potekajo, Jana Habjan pa je ob predlogu, da se najde druga, bolj primerna lokacija odgovorila: »Z veseljem, če nam le lahko zagotovite nadomestno zemljišče, ki bo dovolj veliko in kjer bo omogočena priključitev ter da bo zadevo mogoče izpeljati do konca tega leta,« ter tako ponazorila, da so kot prijavitelji projekta, ki je potrjen, zavezani k realizaciji v roku in v zastavljenih okvirih. Zadaj so namreč evropska sredstva.

»Moč kapitala je pritisnila do Svibna,« je začel svoj komentar Tomaž Novak, ki je v razmišljanju potegnil analogijo na afero z županom Jankovićem in C0 v Ljubljani ter dodal, da je število navzočih na zboru krajanov (ki se, mimogrede, še nikdar ni izvedel, sedaj pa je situacija to pač zahtevala) pokazatelj, da Svibancev in Svibank zdrava pamet ni zapustila.

Zaskrbelo ga je tudi, kaj pa bo z razgradnjo teh materialov čez 30 let in opozoril, da kmetijske površine niso in ne smejo biti na voljo za interese kapitalistov, v nasprotju z lokalnim. »Mi se ne prodamo! In nismo vsi podkupljivi,« je odločno povedal in požel aplavz.

Tujec Chris, ki je šele 3 leta na Počakovem, opozarja na globalne razsežnosti

Na zboru krajanov se je oglasil tudi Chris Miller; letošnjega julija bodo minila tri leta kar je v Sloveniji in je lastnik Pristave na Počakovem, ki je zgodovinsko in kulturno pomembna parcela s pripadajočimi objekti na njej. In ni mi vseeno, četudi še zdaleč ni avtohton prebivalec, kaj se dogaja.

Zaupal je: »Jaz trenutno, pa tudi vsi, ki smo v civilni iniciativi Mi vsi smo Počakovo, vidimo dve možnosti. Ena je, da se najame odvetnika in se pod drobnogled vzame celotne postopke, ki segajo v september 2022 – v njih bo najti moč mnogo nepravilnosti, zavajanja, nepravilnega postopanja, in podobno, in to je možnost, ki zagotovo ni ne prijetna za nikogar vpletenega.

Svetlo luč pa vidim v drugi možnosti: Da se najde skupaj z investitorjem zlato sredino, po kateri vsakdo pridobi. Da se poišče način, kako bi tudi skupnost bila vključena in s projektom »dihala« ter celoten zastavljen projekt izkoristila sebi v prid. Win-win stanje. Je pa res, da je to najtežji del, saj je tu potrebno veliko volje in dejansko z delovanjem dokazati, da ti je kot investitorju mar, da se omenjena zlata sredina najde.«

Chris, ki bo to soboto že tretje leto zapored priredil Sosedski večer, ki je spontan pokazatelj, kako sodelovanje, druženje in odprta komunikacija gradijo zdravo jedro v skupnosti, je optimist in verjame, da vse vendarle še ni izgubljeno in da se kljub temu, da je bil pristop povsem napačen, še marsikaj da rešiti: »Voljni smo vse pustiti za sabo, pozabiti, kar se je zavestno narobe delalo in se osredotočiti na prihodnost in na skupno dobro za vse.«

Nato postavi pred nadaljevanjem velik »toda«. »

Toda potrebno je obenem priti do točke, ko se sprejme nek dokument, ki bo preprečeval, da se takšne zlorabe, takšna zavajanja, preprosto dejstvo, da je lokalna skupnost na zadnjem mestu, kakršno sporočilo so dali s tem, ko so vse birokratske zadeve uredili in šele nato pristopili do domačinov – preprečijo, onemogočijo.

»Kajti če dovolimo, da se zadeve nadaljujejo kot se začele, je to izjemno slabo sporočilo navzven. S primerom »Sončna elektrarna Počakovo« se bo tako dajalo potencialnim bodočim investitorjem odkrito sporočilo, da lahko, če delajo brez sodelovanja skupnosti, »na tiho« in preko močnih povezav in poznanstev, pravzaprav investitor poišče in izkoristi marsikatero luknjo v zakonodajnih predpisih, ko vse administrativno uredi, pa le formalno o nameravani investiciji obvesti. Kajti z dokumentacijo je namreč že vse urejeno. Kakšno sporočilo je to? Poštenje, zaupanje, odkritost, povezovanje – vse te vrednote se v taki zgodbi razvrednotijo…Zato želimo priti do tega, da se bo primer slabe prakse, ki se je začela na Počakovem, zasukal v smer, da postane primer dobre prakse sožitja delovanja obnovljivih virov energije s krajani,« prizadevanja opiše Chris, ki je napoveal, da se ta četrtek znova srečajo krajani, investitor in posebna, na zboru krajanov ustanovljena delovna skupina, ko bodo poskusili skupaj najti t.i. win-win možne rešitve.

»In ko nam bo to uspelo«, zaupa sogovornik Chris, »bomo Radečam, Sloveniji, Evropi in tudi svetu, pokazali vzorec, po katerem se da slediti zeleni prihodnosti na pravi način, na ljudem prijazen način. Kajti ta način, ki je bil ubran v Radečah, ni pravi. Ne dela s tako, s figo v žepu, zato je ta način sporen in tako se zaupanje zagotovo ne gradi.«

Ogljični odtis. Se je Občina kaj okoristila?

Anjo Mikuž je zanimalo, iz katere države bo prišlo tolikšno število panelov kot je predvideno in ob odgovoru, da s Kitajske, opozorila na ogljični odtis in na dejstvo, da »predstavljeno zeleno vendarle ni tako zeleno, kot se prikazuje« ob zavedanju, da so v panelih sestavni deli (tudi težke kovine), za katere se danes niti še ne ve, na kakšen način jih razgraditi, reciklirati.

Postavila je tudi vprašanje, ali je Občina Radeče kakorkoli materialno pridobila, s tem, ko je začel teči ta projekt. Župan je pojasnil, da razen 27.000 evrov, kolikor je znašal strošek komunalnega prispevka, prilivov v občinsko blagajno ni bilo.

Nezanemarljiv pa je tudi okoljevarstveni vidik. Soglasja ali mnenja naravovarstvenikov sicer po besedah Jane Habjan niso potrebovali, je pa Irena Špilak opozorila na varstvo redke in izredno ogrožene rastlinske vrste.

Na območju bodoče sončne elektrarne ali kot pravijo rastlinjakov, so namreč travniki, ki so rastišče (eno zelo redkih v Sloveniji) kukavičevk – divjih orhidej. Postavitev rastlinjakov bi uničila njihov habitat, ki je že tako poseben, o čemer priča podatek, da je za kalitev semena potrebna pomoč posebne glive, katerih pa tudi ni prav veliko v naši državi.

Krajani večinoma Krajevne skupnosti Svibno, ki se jih investicija najbolj dotika, so se zbrali v civilno iniciativo Mi vsi smo Počakovo, s pomočjo katere opozarjajo na netransparentnost postopkov, uvedli so tudi peticijo, h podpisu katere pozivajo.

Želijo namreč, da se najde druga lokacija, da se v pogovore vključil lokalno prebivalstvo in da se tako veliki posegi v domače okolje, kot je postavitev 62 rastlinjakov, vrh katerih naj bi bila na 1,7 hektarjih površine velika sončna elektrarna, ne izvajajo brez sodelovanja ljudi, ki to živijo že dolga desetletja, stoletja.

Na predlog župana Režuna so tudi oblikovali delovno skupino, ki bo spremljala in aktivno delala v smeri zasledovanja cilja – najti rešitev za stanje, ki tako, kakršno je sedaj, za domačine ni sprejemljivo.

Investitor je, kot je na zboru krajanov bilo večkrat poudarjeno, pripravljen in voljan sodelovati v pogovorih ter delati na dobrih medsebojnih odnosih, kot tudi pomagati s prenosom njihovega znanja v korist svibenskih krajanov, če bi želja po njihovi pomoči bila izražena.

Nadaljevanje vsekakor Radeški utrip spremlja in bo sproti obveščal o, upajmo, napredkih te zgodbe.

 

 

 

 

 

Preberite še več člankov - Gospodarstvo

POMEMBNO! Izvajalci dejavnosti na kmetijah, bliža se rok

Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki tega še niso storili, morajo do 30. junija 2024 upravni enoti sporočiti podatek o skupnem letnem dohodku, doseženem za preteklo koledarsko leto v vseh...

Delovna priložnost za službo na Jagnjenici

Podjetje iz sektorja papirne industrije MM Kuverta d.o.o., ki svoje naloge opravljajo v proizvodnem obratu na Jagnjenici, je izrazilo potrebo po dodatni delovni sili. Zaposlili bodo novega...

Zaposlili bodo sodelavca na pošti (Radeče z okoliškimi poštami)

Pošta Slovenije d.o.o, Maribor - Poslovna enota Celje je včeraj objavila razpis za delovno mesto "SODELAVEC NA POŠTI I, RADEČE Z OKOLIŠKIMI POŠTAMI". Gre za zaposlitev za obdobje šest mesecev,...

10 prostih delovnih mest v Radeče papir nova in Muflonu

V domači papirni industriji, podjetjih Radeče papir nova in Muflon je aktualnih kar nekaj delovnih mest, ki jih družbi želita zapolniti z novozaposlenimi. Tako je na spletni strani Zavoda Republike...

Chef Rok Martinčič prejel tri kape Gault&Millau Slovenija

Gault&Millau Slovenija je tudi letos podelil posebna priznanja, ki so šle v roke prejemnikov iz celotne države. Prejemnike omenjenih priznanj odlikuje velika ljubezen do svojega poklica, avtentičnih...

Otvoritev sladoledne sezone je DANES

Iz Sladoledarnice Edi je danes ne sicer zadišalo, so pa v barvitih odtenkih že začeli vabiti različni sladoledni okusi v banjicah v notranjosti sladoledne vitrine. Lirim Kahrimani - Veso je potrdil,...

Kar nekaj prostih delovnih mest v domači papirni industriji

V podjetju Radeče Papir Nova in v družbi Muflon (družbi za usposabljanje in zaposlovanje invalidov) so trenutno odprta različna delovna mesta. Izkazali so potrebo, da zapolnijo vrzel s šestimi...

20 kadrovskih štipendij dijakom in/ali študentom

Družba Elektro Ljubljana (katere del je tudi v Radečah pod okriljem trboveljske distribucijske enote) je objavila razpis kadrovskih štipendij. Štipendije bodo ponudili skupno dvajsetim dijakom ali...

Vitem in Marvik: "Tudi same sebi si moramo znati ženske kaj podariti."

Preteklo soboto so v Kozmetičnem salonu Vitem in Frizerskem salonu Marvik organizirali izobraževalni seminar o ličenju za njihove stranke. Vodila ga je izkušena vizažistka Anja Farčnik , ki je...

Komunala Radeče želi zaposliti voznika

Minulo sredo je javno podjetje Komunala Radeče objavilo prosto delovno mesto "voznik motornih vozil I m/ž". Želena znanja z vidika kategorij vozniškega izpita so BE, CE, C1, C1E, rok za prijavo pa...

Komunala išče upravljalca čistilne naprave

Včeraj je javno podjetje Komunala Radeče na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje objavilo prosto delovno mesto "upravljalec čistilne naprave m/ž", kot ustrezni kandidati bodo...

Muflon zaposli referenta prodajne podpore

Muflon, družba za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d.o.o., išče dodatno delovno moč - za nedoločen čas nameravajo zaposliti "referenta prodajne podpore m/ž", za zasedbo delovnega mesta...

Pogled v železni(čar)ski svet Radeč

Zgodovina železnice v Sloveniji se začenja 2. junija 1846, ko je bila uradno odprta železniška proga Gradec—Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh. Toda že leta 1820 je bila za potrebe...

Kuverta zaposli delavca v proizvodnji

Podjetje iz sektorja papirne industrije MM Kuverta d.o.o., ki svoje naloge opravljajo v proizvodnem obratu na Jagnjenici, je izrazilo potrebo po dodatni delovni sili. Zaposlili bodo novega...

Radeški kmetje bodo že kmalu lahko uradno oddali odpadno silažno folijo

Baliranje delno posušene trave je na številnih, tudi radeških kmetijah, postal pogost način spravila krme oziroma priprave travne silaže. Folija za ovijanje bal ostane za kmeta po uporabi krme le še...

Med sedmimi jubilanti letos trije podjetniki iz Radeč

Minuli petek je v prostorih Rimskih term potekalo srečanje Območne obrtno podjetniške zbornice Laško, na katerem so podelili tudi priznanja za dolgoletna, jubilejna uspešna udejstvovanja na...

PREVERJENO! Mandarine na stojnici na Hotemežu NEOPOREČNE

Ker so nedolgo nazaj precej prahu dvignile mandarine, ki so se znašle na trgovskih policah in so bile obdelane z nedovoljenim pesticidom, je Radeški utrip preveril, kako je zadeva vplivala na...

Radeški odbor SDS vabi k razpravi na temo aktualne kmetijske politike

Slovenska demokratska stranka - Občinski odbor Radeče v današnjem poznem dopoldnevu prireja razpravo o aktualni kmetijski politiki in nevarni bolezni prašičev - APK. Zainteresirane vabijo k...