V zgornjih prostorih Kulturnega doma Radeče se je včeraj odvila predstavitev podjetniških idej, katere je deset posameznikov vse od začetka meseca razvijalo in nadgrajevalo v vlogi udeležencev pete skupine programa Podjetno v svet podjetništva.
Po uvodnem pozdravu s strani koordinatorke projekta, Urške Renko, je navzoče nagovoril radeški župan, Tomaž Režun, kateri je izrazil zadovoljstvo, da je poleg trenutnih udeležencev med prisotnimi zasledil tudi udeležence prejšnjh skupin, kar kaže na medsebojno podporo in spodbudo. Dejal je, da je za lokalno okolje to velik projekt, saj se je v sklopu le-tega izobraževalo v spoznavnih vodah podjetništva do sedaj že petdeset ljudi in ker so ukrepI problemskega območja Hrastnik-Radeče-Trbovlje potrjeni do leta 2020, se nadeja oblikovanja vsaj ene skupine letno tudi v dveh prihajajočih letih.
V nadaljevanju je svoje ideje razkrilo sedem izmed sicer deset udeleženih v omenjeni operaciji pod okriljem Regionalne razvojne agencije Posavje, trije so bili namreč bolniško zadržani.
Nuška Golobič, ki ima za seboj izkušnje v izdaji otroške literature in organizaciji kulturnih prireditev, načrtuje preureditev gospodarskega poslopja v prenočišča, z uporabo že odsluženih in recikliranih ter naravnih materialov. Kot zanimivost, Nuška - udeleženka 5. skupine PVSP, je v preteklosti že združila moči z udeleženko 3. skupine PVSP, Brigito Bedek, v otroški knjigi Polžje dogodivščine - Polžica Lučka obišče Pustograd, kjer je prva zapisala zgodbo in druga ilustrirala.
Damjana Knez Lazar razmišlja v svoji podjetniški ideji v smislu prenočevanja na kmetiji v šotoru, kamor bi povabila družine z malimi otroci, slednji bi tako spoznavali kmečko življenje, svojo ponudbo pa bi ob čebelarski dejavnosti razširila tudi na apiturizem. Njihova družinska posest se nahaja na sončni lokaciji, v bližini Kuma, predstavitev bivanja v sožitju z naravo pa je zaključila s sloganom "Na naši kmetiji se cesta konča in življenje začne."
Na osnovi njegove ocene, da se dandanes premalo ukvarjamo s športom, Danijel Milič, želi ustanoviti košarkaški klub, predvsem za otroke im mladino v starosti 10 - 20 let, pa tudi za člane in s programom, prilagojenim tudi invalidom. Z novoformirano športno organizacijo namerava povezati tudi nekaj zvenečih imen košarke in že preverjeno uspešnih športnih taborov, s čimer stremi k temu, da "iz robotske generacije znova naredimo sposobnega človeka."
Janja Udir se želi ukvarjati z oskrbo na domu, z namenom, da bi bilo starejši generaciji omogočeno čim daljše bivanje v domačem okolju, izkušnje s to socialno naravnano dejavnostjo pa je že izkusila kot prostovoljka v domu starejših občanov. V prihajojočem spomladanskem času načrtuje nadgradnjo svoje formalne izobrazbe z opravljanjem nacionalne poklicne kvalifikacije socialne oskrbovalke.
Štacunjica iz druge roke je Nina Kavšek poimenovala bodočo trgovino, v kateri bi naprodaj ponudila kakovostno blago po ceni, kakršno si lahko privošči vsak in katera bi delovala na principu komisijske prodajalne, v smislu "Vzemi, kar potrebuješ - pusti tu, kar ne potrebuješ več." Kavškova, ki ima dolgoletne izkušnje v direktni prodaji tako poleg racionalnega ravnanja s stvarmi poudarja še ekološko usmeritev, v sklopu družinskega zemljišča pa imata skupaj z možem, čarodejem Brankom, željo urediti še mini golfišče med drevesi, igrišče za odbojko, ki bi pozimi prevzelo funkcijo drsališča in ustvariti adrenalinski park za otroke.
Prekaljena znanka kulturnega sveta radeške občine, Katja Čeč, vidi perspektivo v kulturni, jezikovni in turistični svetovalnici, pri čemer bi legende in zgodbe našega okolja spretno zapakirala v interaktiven program ter ga ponudila domačinom in obiskovalcem. Že uveljavljena v vodenju prireditev pa mlada anglistka in zgodovinarka lahko suvereno ponudi tudi animacijske in moderatorske storitve.
Kot zadnji, a zato nič manj zanimivo in pomembno, je svojo podjetniško idejo obelodanil Nejc Zupan, ki namerava ponuditi računalniški servis, ki bi zajemal podporo in vzdrževanje sestavnih komponent računalnikov, ki so njegova strast že dve desetletji, skupaj s svetovanjem in prodajo osnovne računalniške periferije.
Bolezensko odsotni trije udeleženci ravno tako razvijajo svojo poslovno žilico na vsak svojem področju, katerega so zaznali kot njim domačega, in sicer Robert Košir v gozdni dejavnosti, Patricia Prešiček v pranoterapiji - zdravljenju preko energetskega polaganja rok in Bogdan Rozman v zavarovalnem zastopanju s podpornimi dodatnimi storitvami.
V zaključnem delu je spregovoril Martin Bratanič, direktor Regionalne razvojne agencije Posavje, ki je udeležencem svetoval, naj gredo po svoji poti, in da bo, ne glede na realizacijo ali uspeh v svetu podjetništva, radeški župan, imel najmočnejšo populacijo podjetniško podkovanih ljudi. Izpostavil je tudi njegovo osebno podporo mikro in majhnim podjetjem, saj verjame, da so osnovna bit vsake družbe mali ljudje.
Sicer so se prve predstavitve poslovnih idej 5. skupine v Občini Radeče udeležili tudi zunanja mentorica, Brigita Stopar, notranja mentorica mag. Nataša Šerbec iz RRA Posavje in vodja Službe za projektno sodelovanje pri RRA Posavje, Nataša Šterban Bezjak, deseterica pa v prihodnjih treh mesecih nadaljuje z usposabljanjem in izobraževanjem, ki bo ključno prispevalo z vidika znanja in samozavesti pri potencialnih ustanovitvah podjetij.
Naslovna fotografija: Urška Renko
