Gozdarski inštitut Slovenije je v petek, 2. septembra, med 11. in 14. uro na Magolniku organiziral srečanje 2. GOZDNI SPREHOD, katerega rdeča nit je bila tema "ženske v gozdarstvu." Pogovoru in druženju z malico na Hiši na Magolniku, ki velja za gozdno učilno, sta se pridružila tudi domač javni zavod in društvo - KTRC Radeče (zanj Dubravka Kalin) in Društvo za trajnostni razvoj in osebnostno rast Institut Treelogy (zanj Marija Imperl).
"V slovenskem gozdarstvu zasedajo ženske tudi pomembna delovna mesta, skoraj polovica lastnikov gozdov je žensk in tudi delež gozdark se povečuje. Kljub temu pa nimamo društva, ki bi povezovalo ali lastnice gozdov ali gozdarke. V okviru projekta želijo narediti vlogo žensk v gozdarstvu v Sloveniji vidnejše, ponuditi nove možnosti, pokazati primere dobre prakse in v kolikor bo interes, tudi organizirati različne oblike združevanja, izobraževanja in mentorstva," je enega od razlogov za srečanje pripadnic nežnejšega spola, katerih skupni imenovalec je delo na področju gozdnega gospodarstva, navedel Jože Prah, predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije, ki je tudi vodil gozdni sprehod.
Gozdovi v ženskih rokah je projekt, ki ga vodi dr. Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta (Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko), njegove razsežnosti pa nakazuje sodelovanje številnih partnerjev (IRSTEA, BRGM, Alp'Georisques, SFS, UL, SFI, UNIPD, DISAFA, ERSAF, PAT-SFF, POLITO, BFW, BMLFUW, LWF, BFH-HAFL) iz kar desetih držav.
Z rekreacijo do usvajanja strokovnega
Gozdni sprehod je oblika druženja, na katerem udeleženci ob sprehodu skozi gozd pridobivajo nova znanja. Tema drugega gozdnega sprehoda je bila odkazilo drevja za posek.
Delo revirnega gozdarja, potrebna dela v posameznih fazah gozda in odkazilo drevja za posek so predstavili revirni gozdarji iz KE Radeče – Mokronog.
Poleg pridobivanja novih znanj pa je gozdni sprehod bil namenjen tudi spoznavanju in povezovanju udeležencev ter s tem ustvarjanju novih vezi in vzpostavitvi širše strokovne socialne mreže.
Udeleženke so spoznale izbiro dreves za možni posek (odkazilo), ki jo izvajajo revirni gozdarji v gozdovih vseh lastništev, v sodelovanju z lastniki gozdov, na podlagi gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov.
"Tako lahko rečemo, da ima izbira lesa za možni posek kar trojni moment: je ukrep nege gozda, je upravni postopek in obenem nosi tudi socialni moment - neposredno srečanje lastnika gozda s stroko," dodaja Prah, revirni gozdar, ki je poudaril še, da gozd opravlja poleg proizvodnje funkcije še socialne in ekološke ter da moramo z izbiralnim redčenjem zagotavljati kompromis med vsemi funkcijami, ki jih opravlja gozd. "Želimo, da lastnik gozda sodeluje pri skupni izbiri in označitvi dreves za posek. Izbira drevja za posek (odkazilo) je celostni in najvažnejši ukrep gozdarja, ki služi gozdu in ljudem ter lastnikom gozda."
Vir in foto: Jože Prah
