Z Zasavsko kočo na Prehodavcih upravlja Planinsko društvo Radeče. Po tem, ko je s svojim delom v visokogorski planinski koči v vlogi oskrbnika po petnajstih letih dela zaključil Jure Brečko, vlogo gostiteljice naprej opravlja zdajšnja oskrbnica Tea Dernovšek, ki pa je bila zadnja leta prav tako del ekipe Zasavske koče v osrčju Julijskih alp.
V Sloveniji je sicer 176 planinskih koč, domov in bivakov in radeška na Prehodavcih je s svojim gostoljubnim osebjem in domačnostjo prejela naziv Naj visokogorska planinska koča.
Ker je zaradi tveganj ob prestopu državne meje letos marsikdo izbral za kraj dopustovanja naše sredogorje in visokogorje, smo Teo Dernovšek povprašali, kako jim gre zadne tri tedne, odkar je Zasavska koča na 2071m nadmorske višine odprla vrata.
Tudi v hribovitem delu Slovenije pojav koronavirusa pušča svoje posledice. In katere omejitve jim najbolj otežujejo "normalno" delo?
"Najbolj smo omejeni pri prenočevanju. Ker imamo samo skupna ležišča, je število rezervacij letos zaradi ukrepov v zvezi s korona virusom zelo omejeno. Menimo, da bi za planinske koče, vsaj visokogorske, morala veljati drugačna pravila."
Zasavsko kočo na Prehodavcih so odprli na praznični 25. junij in po oceni Dernovškove je obisk dober, izraziteje pa kadar je lepo vreme pa sploh. Tudi dnevnih gostov je kar nekaj, sploh med vikendi. "Če ne bi imeli omenjenih ukrepov, bi imeli na prenočevanju še več ljudi," se znova obregne ob gospodarsko škodo, ki nastaja.
"Letos je v primerjavi s prejšnjimi leti, ko smo imeli okrog 80% tujcev, več Slovencev. Še vedno pa pride kar nekaj tujcev, letos prevladujejo Nemci, nekaj je bilo Čehov, Avstrijcev, Hrvatov. Ampak občutno manj kot prejšnja leta.
Za veliko držav je Slovenija še zaprta, sploh se pozna upad organiziranih skupin iz ZDA, Velike Britanije, Belgije, Španije."
Delo v planinski koči še zdaleč ni služba, ki se začne ob sedmih in ob treh popoldan, ko mine osem ur, tudi konča. Dan ekipe treh ljudi, ki skrbijo za dobro počutje gostov, se namreč začne pred šesto zjutraj in zaključi malo po deseti zvečer. "Po zajtrkih sledi pospravljanje in čiščenje, kuhanje toplih obrokov in peka in seveda skrb za nove goste. Tako da je prostega časa zelo malo, bolj ob kakšnih deževnih dnevih," zapolnjenost dni opiše oskrbnica Tea.
Ker je koča težje dostopna, je z živili za pripravo obrokov za planince oskrbovana s pomočjo helikoptrskih prevozov.
Pogled skoraj 70 let nazaj - gradnja lastne koče zasavskih planincev
Leta 1952 so se zasavski planinci na pobudo Stanka Brečka iz Hrastnika odločili za gradnjo lastne koče, tik nad nekdanjo italijansko obmejno karavlo.
Poleti 1953 se je začela gradnja pri kateri so sodelovala planinska društva iz Zasavja: PD Radeče, PD Zagorje, PD Trbovlje, PD Hrastnik, PD Dol pri Hrastniku in PD Kum Trbovlje.
Otvoritev je potekala 22. avgusta 1954. Ker so gradnjo uresničila planinska društva iz Zasavja, so ji nadeli ime Zasavska koča.
Koča je sčasoma postala premajhna, zato se je leta 1971 začela temeljita prenova in razširitev. Otvoritev razširjene in prenovljene koče, s katero se je počastilo 80-letnico ustanovitve SPD, je bila 28. julija 1973.
Kaj pa turistični vavčerji na Prehodavcih?
"Turističnih vavčerjev pri nas ne sprejemamo, " pove ljubiteljica gora, ki meni, da je za izpeljavo vseh zahtevanih postopkov preveč birokracije in spet po drugi strani prizna, da imajo že brez možnosti koriščenja turističnih vavčerjev pri njih dovolj povpraševanja.
"Vavčerji pridejo bolj prav nižje ležečim kočam, ki sicer nimajo veliko nočitev. Za nas bi bil edini ukrep, ki bi ga potrebovali, ukinitev omejitve prenočevanja na skupnih ležiščih."
Povpraševanja imajo veliko, težava je le v tem, da ne morejo sprejeti vseh rezervacij. Tudi oskrbnica Zasavske koče meni, da bo verjetno letos zaradi korone več Slovencev preživelo dopust v domačih hribih.