Občinski praznik radeške občine je posvečen spominu na polpreteklo zgodovino, in sicer na čas, ko so se izgnanci druge svetovne vojne vračali iz izgnanstva v tujini. Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 - Krajevna organizacija Radeče je 22. septembra že tradicionalno pripravilo dogodek, ki se je odvijal ob ribiškem domu Ribiške družine Radeče na Hotemežu. 30-letnico delovanja (napolnjeno sicer v nehvaležnih korona-časih) so obeležili tudi z izdajo priložnostnega biltena, v katerem je pregled aktivnosti radeških izgnancev.

"Ob našem jesenskem družabnem srečanju vas prisrčno pozdravljam", je uvodni pozdrav začela Marinka Bregar, predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 - Krajevne organizacije Radeče, ki je vsem zaželela, da bi se dobro počutili in da bi z veseljem prebrali bilten o 30-letnem delovanju naše krajevne organizacije, nato pa besedo predala Franciju Lipoglavšku.

Ta je dejal: "Naša organizacija je sicer številčnejša kot pa je danes videti, tisti, ki smo danes tukaj, smo se udeležili skoraj vseh naših srečanj.

Moja naloga, ki sledi sedaj, je v tem, da okvirno obudim spomine na naših 30 delovnih let.

Zadnji dve leti sta bili malce težji za nas (zaradi covid-a), ker se preprosto nismo mogli srečevati in smo pač kontakte vzdrževali le preko telefona.

Delali kot društvo smo pa kljub vsemu.

In glede na to, da je 30 let obeležja vredna obletnica, smo načrtovali in se se dogovorili, da na nek način pokažemo, kaj vse pa je bilo postorjeno v teh tridesetih letih v našem društvu.

Ideje so bile že prej, že leta 1988 je socialistična zveza (tedaj je bil predsednik Jože Smole) poskrbela, da so evidentirali ideje, da bi se izgnanstvo na nek način tudi praznovalo oziroma se temu dalo nek večji poudarek.

Do tedaj je bilo namreč videti kot da je v Sloveniji bila samo odporniška organizacija, partizanstvo, da pa vse drugo niti ni bilo bolj prisotno."

Spomnil je na njihovega člana iz Zidanega mosta, ki je kot 18-letni fant tekel vse do Radeč in pri sosedovih zaklical: "Smo prišli iz Nemčije!" - Kaj? Prišeli ste iz Nemčije? Pa niso tam vse pobili?"

To je bila ena reakcija. Druga reakcija pa je bila razvidna skozi besede: "Saj ste za Nemce delali, vi ste bili tako izdajalci". Takšno je bilo razpoloženje," je vsem navzočim znane tedanje razmere povzel Lipoglavšek, ki je poudaril, da je prav zaradi opisanega bilo koristno, da se je začela ta ideja o pravem odnosu do okupatorjev in tudi da so Slovenci različno pomagali pri odporu.

.../ Našli smo spisek vseh izgnanih in pod drobnogled so ga vzeli Milan Gorišek, Emil Rojc in Jože Sumrak (slednji je bil celo v Laškem "na notranjih zadevah" - načelnik oddelka za notranje zadeve na laški občini, op.p. - in je zadeve tudi "uradno peljal", kar kaže na to, da so to pravi podatki).

Košček zgodovine - Grad Brestanica (Rajhenburg) daje na vpogled del tragedije izgnanstva

Društvo izgnancev Slovenije 1941 - 1945 je bilo ustanovljeno 9. junija 1991 na rajhenburškem gradu v prisotnosti okrog 8000 slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev.

Grad Rajhenburg je bil leta 1941 eno največjih zbirnih taborišč v Evropi; skozenj je šlo na trnovo pot izgnanstva okoli 45.000 Slovencev, zato je bilo ustanovno zborovanje Društva izgnancev Slovenije prav na tem gradu, v simboličen spomin in opomin na tragedijo izgnanstva.

V gradu je tudi Muzej slovenskih izgnancev. 

V njem je razstavljen med drugim kavni mlinček družine Župevc z Jagnjenice, podarila ga je hči Marija Zagorec, rojena Župevc.

Prav tako pa je na ogled spisek Jugoslovanov Občine Isny, ki ga je pred vračanjem iz izgnanstva v domovino sestavil Jože Sumrak st., ki je bil izgnan iz Radeč.

Vir in foto: posnetek prireditve (Občina Radeče)

Foto z Gradu Rajhenburg: D.J.