4. pohod v organizaciji Društva invalidov Radeče je potekal v okviru občinskega praznika, tokrat po krajevni skupnosti Vrhovo. Preko 30 članov se je zbralo pri Prosvetnem domu Vrhovo. Poleg tega, da so razgibali telesa, so s strani domačinov, ki so jih vsi po vrsti toplo sprejeli, izvedeli marsikaj zanimivega o Vrhovem in okolici z zgodovinskega, gospodarskega in krščanskega vidika.
Na poti so se ustavili pri Golobičevi Vlasti, ki jih je že pričakovala. Pridružil se je še gospod Kozorog in z radovednostjo so jima prisluhnili, saj sta jih seznanila o zanimivostih Vrhovega in jih popeljala v zgodovinski čas. Da je bil včasih nad Vrhovim rudnik svinca, katerega rudo so z vlaki transportirali v topilnico, najbrž ve le malokdo. Danes je rov že zaraščen, a delno so še vidni ostanki.
Pa še ena, za današnji čas precej nenavadna prigoda jih je pritegnila - namreč, kako so pred vojno v kotanji Save lovili premog, ki je priplaval po reki s separacij rudnikov premoga iz Zasavja. Ulovljen premog so s samokolnicami nalagali na tovornjake, tako pridobljen premog so nato vozili v papirnico in z njim kurili, da so v kotlih ustvarjali paro, ki je potrebna za izdelavo papirja. "Kako so bili dobro organizirani, si danes kar težko predstavljamo," je ob tem komentirala Vesna Bregar, vodja pohoda, ki je razkrila, kaj vse so izvedeli in novega spoznali tekom pohajkovanja med vrhovškimi polji.
Pot so nadaljevali do domačije Brlogar, kjer so občudovali cvetlične gredice in poklepetali z gostiteljema Dragico in Stanetom. Okolica je prava paša za oči in je res vredna ogleda - več o tem je na Radeškem utripu že bilo objavljeno aprila 2021 -PREBERITE TUKAJ.
Pri ogledu se jim je pridružila tudi direktorica občinske uprave, mag. Marjetka Lipec, ki jih je v imenu Občine prisrčno pozdravila in namenila spodbudne besede, prav tako pa pozdravila njihovo gibanje po bližnji okolici in jim zaželela še veliko tovrstnih pohodov in druženj.
"Kar težko smo se odtrgali od tako čudovite narave, a smo vseeno nadaljevali in krenili še v podružnico cerkev sv. Martina, kjer smo dobili tudi izčrpne informacije od domačinke Regine Pinosa. Naj omenim, da je to baročna cerkev, ki hrani romansko ladjo. V 70. letih prejšnjega stoletja so cerkev obnovili, kasneje še po l. 2015, l. 2018 pa je bil obnovljen in blagoslovljen glavni oltar. Stranska sta še v obnovi," je nekaj dejstev o vrhovški cerkvi nanizala Bregarjeva.
Vračali so se po isti poti do prosvetnega doma, ki je bil zgrajen v pretežni meri s prostovoljnim delom leta 1954. Že takrat so se pričele tudi razne kulturne dejavnosti v tem kraju.
Kraj je bil zelo zamočvirjen vse do gradnje hidroelektrarne. Zato je bil kraj znan po žabah. Tako se je in se občasno še danes reče Vrhovčanom – žabarji. Po zgraditvi elektrarne so tudi nekateri studenci usahnili. Zadnji bajer je bil dokončno zasut pri Pinosovih. Vas je bila znana tudi po kozolcih, žal pa jih danes skoraj ni več.
Druženje so zaključili prav v sobi Prosvetnega doma Vrhovo ob dobrotah hrane in pijače, za katere so poskrbele domačinke, za kar so jim udeleženci pohoda iz Društva invalidov Radeče, kot izrecno poudarjajo, zelo hvaležni in se jim toplo zahvaljujejo. Bilo je toliko vsega kot za kakšno ohcet.
Ob omembi hvaležnosti tudi niso mogli mimo zahvale Prosvetnemu društvu Vrhovo, kateri so jim gostoljubno odstopili svoj prostor.
Zadržali so se kar precej časa, vse do mraka, in izkoristili druženje za načrtovanje novih akcij. Kot je bilo slišati, jih malce vleče tudi že v bližnji Šentjanž, kam jih bo dejansko popeljala pot v oktobru, boste pa seveda prebrati tedaj, ko odkljukajo njihov 5. pohod.
Vir in foto: Vesna Bregar
