Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Laško je na pragu meseca, ko bomo praznovali dan državnosti, opomnilo, da je bilo na območju takratne občine Laško, katere del je bila tudi današnja občina Radeče, bilo vpoklicanih preko tisoč pripadnikov novo nastajajoče Slovenske vojske, ki so bili razporejeni v različne enote TO, štabe TO in enoto za zveze ter drugam.

V nadaljevanju je objavljen zapis v celoti:

Spoštovane občanke, občani, člani veteranskega in častniškega združenja, člani društva SEVER, člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB in drugi!

Mineva 30 let od takrat, ko smo se odzvali klicu domovine, da obranimo že prej sprejeto politično odločitev in veliko željo vseh nas, po samostojni državi Sloveniji. Ta želja se je takrat, kljub grožnjam, pričela izpolnjevati, tudi za ceno oboroženega konflikta s  takratno JLA. Na območju takratne občine Laško, katere del je bila tudi današnja občina Radeče, je bilo vpoklicanih  preko tisoč pripadnikov novo nastajajoče Slovenske vojske, ki so bili razporejeni v različne enote TO, štabe TO in enoto za zveze ter drugam. Seveda so se že mnogo pred tem pričele priprave na uspešno organiziran odpor. Tokrat praznujemo 30 let od pomembne odločitve o suverenosti, samostojnosti neodvisnosti in demokratičnosti.

Žal vsega tega nismo uresničili tako, kot smo si takrat mnogi med nami predstavljali, ko smo zanemarili vse posledice, ki bi jih lahko za vsakega posameznika med nami prinesel oboroženi konflikt z mnogo močnejšo JA. Zaradi pomembnosti obletnice smo tudi zaprosili predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo, da napiše prispevek za laške in radeške občane. Vabilu se je rad odzval in zapisal takole:

Spoštovane vojne veteranke in vojni veterani!

Ob letošnjem prazniku, 30. obletnici samostojne Slovenije in vojne za Slovenijo naj, spoštovane vojne veteranke in vojni veterani 91, zapišem: izrekam vam iskrene čestitke ob vseslovenskem prazniku, Dnevu državnosti!

Letošnje praznovanje poteka v drugačnih pogojih, kot smo jih bili navajeni v minulih letih. Epidemija, ki je zajela ne samo našo državo, ampak tudi celotno Evropo in ves svet, je spremenila marsikaj. Spremenila je medosebne odnose, spremenila je naše obnašanje in odnos do vsega, kar smo še v bližnji preteklosti razumeli kot nekaj samoumevnega. Odnos do vrednot, na katerih temeljijo pristni medosebni odnosi se je skorajda podrl, vse, kar je bilo pred kratkim kot javna dobrina nepogrešljivo, se sedaj spreminja in postaja last političnih in kapitalskih elit, katerim slabše situirani ljudje ne pomenijo ničesar ali pa vsaj toliko, kolikor so lahko še dodatno izkoriščani.  In vse to nas, vojne veterane vsakodnevno, vendar vztrajno sili v razmišljanje in v logični sklep: vse to je drugače, kot smo si predstavljali v času osamosvajanja, ko smo brez razmisleka prijeli za orožje in bili za samostojnost tudi umreti. Za takšno državo in takšne odnose se nismo borili. In nekateri so za to samostojnost tudi padli.
Zato se jih spominjajmo s spoštovanjem in ponižnostjo ter hvaležnostjo!

Zaradi vsega navedenega in še marsičesa, kar se dogaja v naši družbi, moramo stalno in vztrajno ponavljati in opisovati dogodke takratnega časa. Ponavljati moramo, da Teritorialna obramba ni bila nikoli razorožena in da so razorožitev preprečili narodno zavedni pripadniki TO, nekateri delavci oddelkov za ljudsko obrambo in civilno zaščito. Ponavljati, da je ta poskus JLA sprožil upor tako v TO kot tudi v slovenski politiki in javnosti nasploh in da se je takrat začela rojevati ideja o tajni vojaško varnostni organizaciji, imenovani narodna zaščita in ki je bila šele kasneje poimenovana kot manevrska struktura narodne zaščite in katere pripadniki so opravili zgodovinsko pomembno delo. Govoriti moramo o vseh dogodkih, ki so se zgodili vse do začetka vojne za Slovenijo v juniju 1991 in v kateri smo imeli priložnost in čast sodelovati. Veterani vojne za Slovenijo smo v vsakem trenutku vedeli, kaj moramo storiti za svojo domovino in to smo storili pogumno, pošteno, častno in brez izdajanja računov, kajti zvestoba domovini in ljubezen do nje se ne plačuje!

Ob našem praznovanju in številnih lepih in kritičnih mislih se je potrebno spomniti vseh zaslužnih za ohranjanje in prebujanje narodne zavesti, brez katerih najverjetneje slovenskega naroda danes ne bi bilo. Čeprav so bili velikokrat v svojem času prezrti, jih je v svojem spominu ohranila domovina, kajti vsem njim je bilo skupno to, da bi nekoč njihova domovina postala tudi država. Naši generaciji so se te želje uresničile in danes imamo svojo, lastno državo!

Letos mineva trideset let, odkar smo stopili v svet kot enaki med enakimi, čeprav kot majhen narod in ta občutek je bil v začetku našega potovanja v novo zgodovino nekoliko obremenjujoč, vendar pa je kasneje ta nepotreben občutek nadomestil ponos in zavest, da se je temu majhnemu narodu uresničilo to, kar mnogi večji narodi niso dosegli in mnogim narodom to ni bilo nikoli dano.
Naj ne bo nikoli pozabljeno!

Ladislav Lipič,
predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo