V obdobju, ki je še vedno veselo od decembrskega praznovanja prehoda iz starega v novo, je predvsem prebivalce Vrhovega z okolico ter tudi Radeče kot Občino - institucijo, pretresla vest, da sta se, en za drugim, poslovila, najprej Elfriede, nato pa čez niti ne teden dni za njo še Martin Kraniz, rojen kot Martin Kranjec na Goreljcah. Svoje življenje sta sklenila v visoki starosti v kraju Geislingenu v Nemčiji. Martin Kraniz je bil zaradi njegove dobrotniške nravi imenovan celo za častnega občana Občine Radeče, glavnino sredstev pa je ves čas bivanja na tuji zemlji pošiljal domov, v rodno vrhovško krajevno skupnost in znatno pomagal vrhovškim gasilcem pri delovanju, zlasti na investicijskem delu. Pogrebna slovesnost je potekala 30. januarja 2025 in udeležila se je je tudi delegacija občanov Radeč ter krajanov Vrhovega.

KRATEK PREGLED ŽIVLJENJA MARTINA KRANIZA

Martin Kraniz (izvorno slovensko Kranjec) se je 1. marca 1923 rodil staršema na Goreljcah, po tem, ko se je njegov oče, rojak naših krajev, vrnil iz Združenih držav Amerike. Mama je izhajala iz Trsta. Skupaj sta si na Goreljcah ustvarila skromen dom, v katerem so se rodile tri deklice in dva dečka. Otroci so osnovno šolo obiskovali v Radečah, leta 1941 pa je bila celotna družina izgnana v Nemčijo.

Skromen, iznajdljiv in delaven si je v nemškem Geislingenu ustvaril novo življenje, ki ga leta 1954 kronal s poroko z ženo Elfriede in leta 1961 z rojstvom hčerke Vere. Po delu v rudniku je večino svoje poklicne poti preživel v znanem podjetju WMF.

"Na temeljih mladostnega prijateljstva v rodnem kraju in kasneje v izgnanstvu s Karlom Kržanom se je gospod Martin z ženo Elfride rad vračal v rodni kraj in Vrhovo. Ob vsakem obisku se je veselil razvoja kraja, še posebej pa je bil pozoren na gasilsko društvo. Že v 50-tih letih je finančno pomagal pri nabavi nove črpalke, društvo pa mu je denar postopoma vračalo," je na žalni seji med drugim povedal Drago Klanšek, ki je bil z njim še posebej tesno povezan, saj mu je kot tajnik PGD Vrhovo že v devetdesetih letih redno pošiljal koledar gasilskega društva z voščilom ob novem letu in povzetke delovanja gasilskega društva, kar je sčasoma preraslo v obojestransko iskreno naklonjenost.

Po upokojitvi pred več kot petdesetimi leti pa je Martin, v svoji biti in duši neprekinjeno in vselej najprej slovenski človek velikega srca in ostrega uma, živel mirno upokojensko življenje v Geislingenu.

Prav njegove donacije so v veliki meri pripomogle tudi k uresničitvi velike vrhovške želje, nakupu novega objekta PGD Vrhovo, čemur je v zadnjih letih posvetil ogromno energije in lastnega premoženja. 

"Za izgradnjo nove garaže, pa lahko rečemo "Otvoritve v lanskem letu ne bi bilo, če finančno ne bi prispeval g. Martin in ga. Elfriede," je bilo poudarjeno na žalni seji, ob tem, ko je bila izpostavljena še njegova dobrota v individualni smeri - ob novici, da je Krajevno skupnost Vrhovo prizadelo neurje s točo, je finančno pomagal dvema družinama.

GANLJIVE SKLEPNE MISLI NA ŽALNI SEJI, NA POGREBU TUDI LJUBA SLOVENSKA GLASBA

Leta 2022 je Občina Radeče Martinu Kranizu podelila naziv častnega občana Občine Radeče, listina mu je bila vročena v Geislingenu s strani župana Tomaža Režuna z delegacijo, kajti sam se zaradi zdravstvenega stanja ni mogel udeležiti svečane prireditve ob občinskem prazniku. - več o tem lahko preberete tukaj - Martin Kraniz: Po 12-ih letih Radeče znova s častnim občanom

Del hvaležnosti za njegovo dobrodelnost in srčnost pa so mu člani društva skupaj z županom in njegovimi sodelavci lahko izkazali ob njegovem visokem 100. jubileju. Ob slovenski glasbi in skromnem praznovanju so mu obudili spomin na rodni kraj in Slovenijo. Iz srca se je zahvaljeval za vse izrečene lepe želje, darila, Drago Klanšek je ob tem dejal, da so se mu vtisnile njegove besede: »V Nemčiji si lahko kupiš vse, tega pa si ne moreš kupiti. Domovine. Slovenski krompir, jagode, med - to je moja domovina.«

Naklonjenost, ki je zrasla med zakoncema Kraniz in zakoncema Klanšek, veje iz ganljivih besed slovesa: 

Lik Martina Kraniza za Radeče predstavlja veliko več kot zgolj vlogo dobrotnika iz Geislingena, po kateri je Martin Kraniz v Radečah, in posebej v Vrhovem, najbolj znan. Martin Kraniz je simbol skromnega, poštenega slovenskega človeka, človeka, ki kljub težkim življenjskim preizkušnjam ni nikoli pozabil na svoje korenine, človeka, ki je bil svojemu domačemu kraju kljub geografski oddaljenosti vedno pripravljen stopiti naproti. V dobrobit krajev, v katerih ne bo nikoli več živel in v njih tudi ni živel v zadnjih osmih desetletjih, pa sta bila z ženo Elfriede pripravljena dati vse svoje premoženje v dobrobit kraju, ki je imel posebno mesto v svojem srcu.

Do zadnjega sta bila oba, Martin in Elfride, vedrega duha in solidnega zdravja - celo občudovanja vrednega z ozirom na njuna leta. Nato pa je prišla najprej njena, in še ne čez teden dni, tudi njegova zadnja ura.

Hčerka Vera je spoštovala njuno željo in slovo je potekalo v znamenju slovenske glasbe (Boris, Primož in Marko Razboršek iz Kvinteta Dori) in v družbi Martinovih rojakov, ki so skozi leta seveda postali tudi Elfriedini prijatelji.

Pogreba so se udeležili gasilci PGD Vrhovo, med njimi tudi zakonca Drago in Natalija Klanšek, ki sta bila z njima tesno povezana, delegacija iz Občine Radeče in glasbeniki. Zadnjega slovesa od zakoncev Kraniz pa se je udeležil tudi župan mesta Geislingen Frank Dehmer.

Čez čas bo v Martinovem domačem Vrhovem nameščeno spominsko obeležje, kakor je že izrazila željo Vera Kraniz, njuna edinka, in kakor je tudi prav, glede na njegovo nesebično in znatno pomoč domačemu kraju, v njegovi rodni Sloveniji.

Foto: Facebook profil Tomaža Režuna