V ponedeljek, 14. avgusta 2023, to je na dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja, so se romarji odpravili na njihovo že 13. t. i. Grozdetovo romanje na Zaplaz.
Kako so se imeli, je povzela Mateja Kovač: Zjutraj smo se v širši družbi župljanov zbrali pri sveti maši na Brunku, se pred odhodom na pot fotografirali pred cerkvenimi vrati, popili dobro kavo prijazne sosede (Hvala!), potem pa si na ramena naložili nahrbtnike in se odpravili na 33 kilometrov dolgo pot. Letošnja skupina je štela enajst romarjev; devetim iz naše župnije sta se pridružili romarici iz Sevnice.
Po postanku na kmetiji v Leskovcu, kjer nas vsako leto obilno pogostijo (Hvala!), smo si na hribčku za cerkvijo ogledali novo pridobitev, smerokaz vseh okoliških vrhov. Na poti s hriba smo pričeli s prvo skupno molitvijo rožnega venca, vsak s svojim namenom v srcu.
Hodili smo naprej, korak za korakom, med hišami in travniki, malo v hrib, pa naravnost in navzdol… in ko se je čas pomikal k poldnevu, smo prispeli v Šentrupert.
Tam nas je župnik Jakob Trček pogostil s hladno pijačo (Hvala!), nas pospremil v njihovo cerkev, kjer smo zmolili opoldansko molitev in si ogledali na novo urejeno zakristijo, nato pa zavili v gostilno na dobro kosilo.
Na poti do Mirne smo se ustavili na Veseli gori, starem romarskem kraju dolenjskih župnij.
V dvostolpni cerkvi s štirimi kupolami smo zapeli Marijino pesem in pot nadaljevali do naslednjega večjega postanka - kraja, kjer so našli mrtvo telo blaženega Alojzija Grozdeta.
Ob molitvi (in letos tudi ob v tamkajšnjem gozdu neverjetno nadležnih komarjih), razmišljanju in opazovanju, pogovoru in tudi tišini smo premagovali še zadnjo tretjino poti do cilja.
Na Čatežu pred Domom Čebelica nas je naša zvesta podpornica pričakala s pijačo in prigrizkom (Hvala!) in ko smo izkoristili možnost osvežitve pod tuši (Hvala!), smo se odpravili do bližnje cerkve.
Tam smo se pridružili procesiji na Zaplaz. Morda je prav to najlepši del našega romanja… dooolga procesija se v mraku, ob Marijinem kipu, s svečkami v rokah, v molitvi in petju vije v hrib in ravno ko se mrak prevesi v noč, prispe do romarskega cilja.
Slovesno mašo, ki je bila v toplem poletnem večeru zunaj pred cerkvijo, je ob somaševanju več duhovnikov in apostolskega nuncija v Sloveniji, nadškofa Jeana-Marie Speicha, vodil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje.
Nagovor velike množice prisotnih je pričel takole: »Vsi smo tukaj, da praznujemo in poglobimo vero…«.
Z romanja se vedno vračamo z avtomobili, naši vozniki pridejo za nami (Hvala!).
Kaj menite, ali je takšno romanje vredno truda? Zagotovo!
Ali je zanj potrebno veliko kondicije? Manj, kot si mislite.
Nasvidenje torej v sredo, 14. avgusta 2024, ob 7. uri, v cerkvi na Brunku.
Upamo, da pridete tudi vi. Ne bo vam žal! 
Zapisala: Mateja Kovač
Foto: Mateja Kovač, Danica in Miran Prnaver
