Še do 12. januarja (ko boste na radeški tržnici, le pogumno pokličite na telefonsko številko na obvestilu) bodo na ogled raznovrstne jaslice, ki so razstavljene vse od 19. decembra dalje. Društvo jasličarjev Slovenije jih na pobudo Draga Kozinca postavlja zadnja štiri leta, led so namreč prebili isto leto kot je bila otvoritev radeške tržnice - leta 2015.

Medtem, ko letošnja razstava (podobno kot prva) vsebuje primerke jaslic z vseh koncev Slovenije, so obiskovalci lansko leto lahko že občudovali tudi izključno papirnate (v povezavi z dejavnostjo papirniške dejavnosti) in prav posebne - jaslice iz Afrike, te je leta 2017 posodil Gregor Tozon s Krasa, ki ima sicer najbogatejšo zasebno zbirko jaslic pri nas.

Ljubitelji jaslic, ki le-te radi postavljajo ali celo tudi izdelujejo, skupno jih je blizu 350, se združujejo v Društvo jasličarjev Slovenije, da lažje uresničujejo svojo težnjo po tem, da čim večjemu številu pokažejo unikatne jaslice.

Na razstavi so svoj umetniški del prispevali tudi radeški ustvarjalci: Albina Rutar s čipkasto različico in mladi Klara Sonc in Petra Lazar, ki sta jaslice ustvarili s čopičem in barvno paleto.

Ena izmed članic, šentjurska umetnica Klavdija Simler je s svojo pergamano tehniko jaslic preko društva letos šla v Vatikan, saj so njene jaslice uvrstili med 100 najlepših za tamkajšnjo razstavo. Jasličarka Simlerjeva je tako v sedežu katoliške cerkve predstavljala Slovenijo kot edina razstavljalka iz naše države.

Namen društva ni le v širjenju jaslične dejavnost, preko postavljanja figur na razstavah, pač pa člani pogosto poudarjajo tudi evangelski del. Že v začetkih povezovanja v Društvo jasličarjev Slovenije je tedanja akademska srenja želela povezati avtorje razstav, tako postavljalce kot tudi izdelovalce jaslic, k čemur je pomembno prispeval pater Leopold Grčar, frančiškan na Brezjah, ki omenjeno tematiko zelo dobro pozna, še več, zaslužen je za prvi muzej jaslic na Brezjah in tudi prenovo le-tega.

Za nekaj uvodnih besed pred otvoritvijo razstave sta poskrbela eden od predstavnikov organizatorjev, Drago Kozinc in radeški župan, Tomaž Režun, samo razstavo pa je blagoslovil domači župnik Miro Bergelj.

Kot je povedal Drago Kozinc, je na pobudo svojega prijatelja Mirana Prnaverja prvič uresničil idejo o razstavi jaslic v Radečah pred štirimi leti. "To je posebna obogatitev kraja v času pred in tudi po božično-novoletnih praznikih, in ima širši pomen. Prvotno je bila zamisel, da bi razstavo pripravili v radeškem domu kulturem opuščena, saj smo menili, da obisk ne bi bil tako številčen kot denimo na radeški tržnici, kjer je frekvenca različnih ljudi kar precejšnja. Tudi obiskanost je zadovoljiva. Lani so prišli na ogled razstave celo iz Kranja."

Sam jaslice postavlja že 38 let, predvsem v domači župnijski cerkvi (pomaga mi običajno 6-članska ekipa), ob čemer entuziast jasličar Drago poudari, da namešča figure, ki jih je kartuzijan pater Wolfgang Kogler pred več kot 50 leti začel ročno izdelovati iz žgane gline tekom bivanja v Pleterjah. "Na leto je pater izdelal tudi do 70 jasličnih garnitur. Teh, Koglerjevih, je vse manj,"  z obžalovanjem pove Kozinc in doda, da je v Slovenji zaznavna pokrajinska naklonjenost določenim materialom: Gorenjci radi izdelujejo jaslic iz lesa, Dolenjci iz gline, v Prekmurju je priljubljeno ličje.