V minulem petkovem večeru je Folklorno društvo Brusači Radeče pripravilo samostojno prireditev, kateri so nadeli naslov "Kako pa kej pr' vas na vas'?" in ob bok svojim nastopov v raznolik, folklorni šopek povezali še goste iz bližnjih, sorodnih društev - iz Sevnice, Hrastnika in Trbovelj ter Marije Gradca pri Laškem.
Kuliso, ki je nekaj dni pred praznikom, ko se mošt spremeni v vino, krasila oder Doma kulture Radeče, sta domiselno pripravila in postavila zakonca Zdenka in Igor Remih.
"Danes vstopamo v praznično obdobje martinovanja. Martinovo, s takšnim ali drugačnim imenom in z različnimi vsebinami, praznujemo že od nekdaj povsod po Evropi, a le v Sloveniji in na Hrvaškem, je ta praznik povezan z vinom. Drugod so se na ta praznik spletli drugačni običaji, s katerimi počastijo enega najbolj priljubljenih svetnikov, ki je pridobil naklonjenost ljudi s svojo skromnostjo in pomočjo revnim," je z uvodnimi mislimi pozdravila navzoče v dvorani povezovalka programa Anja Novak.
Najprej se je občinstvu predstavilo Kulturno društvo Svoboda center - Folklorna skupina Trbovlje s spletom Plesat me pelji (koreografija Luka Koprivšek, umetniška vodja Joži Brečko), ki so s plesom in pesmijo spomnili, kako Gorenjci peljejo dekle na ples,
čemur je sledil skok na nasproten konec Slovenije - v Belo krajino. Folklorna skupina Spomin Društva upokojencev Sevnica je prikazala Belokranjske plese v vrtinci južnih in severnih vplivov (koreografija Jasna Pinoza, umetniška vodja Jasna Pinoza Vidmar, avtor glasbene priredbe Oskar Stopar).
"Štajerska je bila ena glavnih vinorodnih pokrajin že v srednjem veku. Podjetni Štajerci so še pred razvojem cest in železnice znali vino prepeljati do večjih mest in pristanišč — največkrat v smeri proti jugu, kjer je bilo tržišče večje, tja do Zagreba pa vse do Beograda. Vino so točili v lesene sode, jih po kopnem z vozovi prepeljali do Save, tam pa so jih trdno pritrdili na splav ali flos, po naše. Splavarji so se morali dobro znajti: morali so krmariti skozi brzice, nadzorovati tok in pogosto kar sproti popravljati splav," je nastop domačinov napovedala povezovalka programa, ki je poudarila, da imajo "v tej zgodbi pomembno mesto tudi naše Radeče, včasih pomembno pristaniško in splavarsko mesto, v katerem ima splavarska tradicija več kot 500 letno tradicijo. S šegavo pesmijo in v ležernih ritmih štajeriša se podajmo na flosarsko rajžo vse tja do daljne Srbije."
In Brusači iz Radeč so po koreografiji Erike Krašek in Majde Hriberšek ter v priredbi Nine Muhvič predstavili hudomušen splet, ki so ga pospremili z lokalno obarvano pesmijo in navihanimi splavarskimi nagajanji en drugemu.
Idejna zasnova celotne prireditve je splet premišljenega povezovanja kulture in običajev v času praznovanja martinovega, kot si jih je skozi sprehod prek različnih regij naše prelepe Slovenije, zamislila Nina Muhvič, ki je gostitelje, svoje sočlane in sočlanice iz Folklornega društva Brusači Radeče pripravila, da so suvereno in usklajeno zaplesali in zaplesali dva spleta - Pod lipico ter Flosarsko.
Posebna je bila sicer prav vsaka nastopajoča skupina, a za spoznanje bolj kot vse ostale, je posebnost v sebi nosilo Srbsko kulturno društvo Sava Hrastnik z njihovo Dodji Jelo, dodji dušo - igre iz Leskovca. Pri njihovi točki je zadišalo po južnjaških ritmih in značilnem vriskanju, že njihova oprava (moški so imeli posebne vrste pokrival, dekletom je zvončkljalo okrog vratu tekom poskakovanja, obutev je bila "njihova") je pokazala, da negujejo druge vrsto tradicijo, tisto, ki jim je bila položena v zibel, preko korenin srbskega porekla.
Srbski plesi so ognjeviti. Ko zaplešejo se zemlja zatrese, njihova energija je nalezljiva in tudi sedeče v radeški dvorani je odneslo v ritme vlasinke, četvorke, bele rade in čačka - prikazali so »osebno izkaznico Leskovca«. Koreografijo njihove točke je pripravil Aleksandar Babić, avtor glasbe je bil Dejan Erceg in njihova umetniška vodja Tatjana Maksimović.
Dogodek je zbrane popeljal tudi v Prekmurje. Splet prekmurskih plesov, pod katere je v vlogi koreografa in umetniške vodje podpisan Marjan Holcer, je prikazalo Kulturno društvo Anton Tanc Marija Gradec.
Zaključek prireditve se je odvil tako, da je povezovalka programa Anja Novak kratko predstavila vse sodelujoče, skupaj z njihovimi najbolj vidnimi uspehi in značilnostmi, vsakemu predstavniku pa so se domači folklorniki Brusači zahvalili tudi s priložnostnim darilom.
In ko so bili vsi skupaj na odru, so večer, četudi so prikazovali raznolikost v običajih martinovanja glede na različne kraje in regije, nastopili enotno - z ljudsko pesmijo En hribček bom kupil. Da pa je bil večer zaokrožen, so še člani Srbsko kulturnega društva Sava Hrastnik glasno vzkliknili "Svetog Mrata - sneg na vrata!"
Kot zanimivost: V Srbiji je sveti Mrat, sveti Martin po naše, povezan z verovanji o volkovih in zaščiti živine. Poznali so ga v podobi volka ali starca, ki je jezdil na konju in je vsako leto zbral volčja krdela, ter jim odkazoval plen za prihodnje leto. V obdobju Mratincev, kar je prvotno pomenilo praznovanje ovčjega pastirja, so se postili, na praznični dan pa so na hišnih pragovih zaklali petelina.
Folklorno društvo Brusači Radeče je v družbi svojih stanovskih plesno-pevskih prijateljev druženje sklenilo v Domu Pihalnega orkestra radeških papirničarjev, kjer je bilo poskrbljeno za okrepčilo z domačo krompirjevo solato in "koncem", manjkalo pa ni niti, kot se za čas pred martinovanjem spodobi, dobre kapljice in okusnega, domačega peciva.
Brusači so tako skozi ples, petje in druženje z uspešno izvedeno samostojno prireditvijo že kar nekako potegnili črto k letu 2025, h kateremu bodo v prihodnjih tednih dodali le še prednovoletno srečanje, v sklopu katerega se vselej rodijo tudi smeli načrti za prihajajoče novo leto.
