Mladinska skupina Gledališkega društva Radeče, ki nosi ime MAČKONI, se je z avtorsko predstavo Kam za vraga gremo, uvrstila v program letošnjega regijskega srečanja mladinskih gledališč - Festival gledaliških vizij.
Velik met jim je uspel glede na selekcijski izbor regijske selektorice Nine Šorak, seveda pa je bil to splet objektivno-subjektivnega pogleda gledališke ocenjevalke, združen z mnogimi urami učenja besedila, številnimi vajami in zavzetim pristopom vseh mladih igralcev, Mačkonov.
Kot pravi ena izmed mentoric in režiserk igre, Brigita Bedek, so bili posebej presenečeni nad velikim dosežkom, ker je večina nastopajočih v predstavi osnovnošolcev (srednješolcev je le pet), konkurenčne skupine pa imajo malodane vse višjo povprečno starost.
V petek dopoldan bo dvanajst otrok, kateri štejejo od 14 do 18 let, izvedlo peto ponovitev predstave Kam za vraga gremo, in sicer v Kulturnem domu Štore, v sklopu regijskega srečanja VIZIJE 2017.
Vse predhodne štiri uprizoritve so uspešno izpeljali v radeškem kulturnem domu - po premieri 25. marca so rezultate skupnega dela pokazali še na dveh abonmajskih predstavah, nazadnje pa so nastopili za selektorico minuli petek zvečer. Da jim energije in elana ne primanjkuje torej dokazuje že to, da bodo v petek ob vrnitvi v domače Radeče lahko odkljukali peto ponovitev v pičlih štirinajstih dneh.
In kaj sploh je rdeča nit najnovejši igre?
Na avtobusu se znajdejo mladi potniki, vsak s svojo zgodbo, osebnostjo in tudi marsikakšno osebno težavo. Ko se izkaže, da se je vodička na avtobusu znašla navidezno po pomoti, se tekom vožnje odvijajo pogovori, skozi katere se izkristalizira, da malodane vsak potnik potrebuje takšno ali drugačno pomoč. Sopotniki se v medsebojni komunikaciji odločijo, da si bodo skušali pomagati, vsak po svojih močeh. Tako se skozi potovanje, katerega smer ali cilj nista povsem jasna, gledalci srečajo z manekenko, metalko, domnevno begunko, virtualno zaljubljenim parom, bacilofobko, bodočo mlado kmetico, sanjavim in brezbrižnim posebnežem ter bančnim roparjem. Vodička in voznik avtobusa pa sta bila tista, ki sta namestila vse skupaj tako, da so mladi sami prišli do spoznanja, da je v slogi moč, da smo skupaj močnejši in hitreje pridemo do rešitve, kot pa če bi bili prepuščeni sami sebi.
V tem duhu se občinstvu prenaša tudi sporočilo same predstave: sprejemanje drugačnosti, pa tudi, da je nepošteno soditi (zgolj) po videzu ter da s tem, ko si medsebojno pomagamo, osebnostno rastemo in nas notranje napolnjuje občutek zadovoljstva.
Mentorici in režiserki predstave Kam za vraga gremo sta Brigita Bedek in Natalija Novak, scenarij pa je na osnovi skupinskega prepletanja idej igralcev, spisal Klemen Nikolič. Pri postavljanju igre na odrske deske je nezanemarljiv del prispeval še Milan Gorišek, ki je članom mladinske skupine priskočil na pomoč (tudi individualno) na področju govora in mimike obraza, s čimer so igralci lažje sami zgradili celovito podobo likov, katere so upodobili ter s tega vidika še posebej navdušili selektorico Šorakovo.
Tehnično delo sta, kot že mnogokrat za Gledališko društvo Radeče, opravila Klemen Nikolič in Tomaž Lavrinec, ki sta izdelala sceno, eden od igralcev v predstavi, Matej Strniša, pa je svoje strokovno znanje prenesel tudi na odrske deske in napeljal elektično napeljavo, ki osrednji objekt dogajanja - avtobus, s svetlobnimi učinki naredi še bolj privlačen na pogled.
Kostumografija je plod dela vseh Mačkonov, ki so vsak s svojo idejo sestavili skupno podobo, prav tako pa s skupnim sodelovanjem skrbijo za masko - nad vsem make-upom pozorno bdi Tanja Žibret, ki mladim igralcem nudi pomoč s tega podpornega segmenta.
Predstava, na katero so se vsi sodelujoči pripravljali slabe štiri mesece, torej nosi edinstven pečat posameznikov in celovitost, ustvarjeno s tesnim sodelovanjem, tako so Mačkoni svoji mladosti navkljub dokazali, da ima gledališka dejavnost v Radečah svetlo in bogato prihodnost.
Foto: Andrej Hrup
