Rumena stavba pri VPD-ju (Prevzgojnem domu Radeče) je z vsakim letom v vse slabšem stanju. Drugače tudi ne more biti, saj se niti v osnovno vzdrževanje t.i. Malega doma praktično ne vlaga nič.

Preberite več ...

V sklopu seznanitve občinskih svetnikov glede podrobnejšega dogajanja tekom razglašene epidemije o pojavu koronavirusa, je radeški župan Tomaž Režun povedal, da je Občina s 1. aprilom odposlala dopis svojim pogodbenim partnerjem, s katerim jih je pozvala k znižanju vrednosti izstavljenih računov zaradi opravljanja storitev v manjšem obsegu ali pa celo ne-opravljanja storitev.

Tako je radeška občinska uprava že poskušala delovati racionalno: da poskrbijo za prihranek tam, kjer se prihranek da ustvariti.

Župan je izpostavil tudi primer plačila za vrtec namesto staršev, kajti položnice v času nedelovanja vrtcev staršem niso bile izdane, ta obveznost se je preložila na občine.

Občine so morale za to obdobje pripraviti zahtevek na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za pokritje izpada prihodkov vrtcev.

V tem vmesnem obdobju pa je bilo s strani občine poskrbljeno za likvidnost vrtca, zaposleni so kljub temu prejeli plače.

Prihodkovna in odhodkovna struktura že sprejetega proračuna za leto 2020 se je tako, kot marsikje, tudi pri Občini Radeče nekoliko drugače odvila v praksi zaradi samega pojava epidemije in vsega nepredvidenega, kar je prinesla s seboj, zlasti stroškovno.

Zato se, kar samo po sebi ponuja vprašanje, ali se obeta rebalans.

»Rebalans po zdajšnjih ocenah BO, če ga pa ne bo, smo pa zmagali,« je povedal Tomaž Režun, podpisnik Odloka o proračunu Občine Radeče za leto 2020, ki velja od 28. decembra lani v višini pet milijonov evrov.

Minuli četrtek, le nekaj dni pred koncem 80 dni trajajoče epidemije v Sloveniji, sta kronološki potek pomembnejših ukrepov, postopke pridobivanja zaščitnih sredstev in prelomne dogodke ob pojavu koronavirusa, na občinski seji v celoviti obliki predstavila Tomaž Režun, župan Občine Radeče in Tomaž Knavs, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite.

Preberite več ...

Proti koncu dnevnega reda včerajšnje 9. redne seje Občinskega sveta Občine Radeče je tekla beseda o projektih, v katere je tesno vpet "podaljšek Občine" - KTRC Radeče, bodisi kot izvajalec, prijavitelj ali vodilni partner.

Preberite več ...

V Radečah je letno poročilo o delu Policijske postaje Laško sinoči predstavil komandir Alan Hrapot in ob tem je župan Tomaž Režun povedal, da naj bi s prihodnjim tednom začeli s prvimi deli rekonstrukcije državne ceste Zidani Most-Radeče ter ob tem osebno nanj naslovil prošnjo, naj se naredi, kar je maksimlano možno z njihove strani, da se ublažijo posledice ali morebitne težave ob zaporah.

V razpravi je svétnik Nove Slovenije Miran Prnaver opozoril, naj ob prihajajoči zapori ob projektu rekonstrukcije ceste Zidani Most-Radeče situacija ne bo tako nemogoča, kot je bila pred kratkim ob asfaltaciji odseka Vrhovo-Sevnica, od konca Vrhovega v smeri Šmarčne.

S Prnaverjem se je skozi komentar ("Trije semaforji za polaganje asfalta na stotih metrih - pa saj to je katastrofa, saj promet ne more normalno teči, tudi če smo strpni!" je strinjal tudi podžupan Občine Radeče Janez Prešiček, ki je bil odkrito šokiran, da tri dni pred samim začetkom postavitve polovičnih zapor ni nobenih jasnih informacij, nobenih navodil ali priporočil s strani investitoorja in da so informacije različne kolikor je različnih sogovornikov v zadnjih pogovorih na to temo. Prešiček je izpostavil vprašanje, kako kontrolirati gibanje tovornjakov in izrazil bojazen, da ob neprimernem ukrepanju "ne bomo prišli do Celja do 12h". Treba je takoj odreagirati, je bil jasen.

Na lanskoletni javni predstavitvi projekta je bilo rečeno, da bo tranzitni promet prepovedan, na kar je Tomaž Režun odgovoril, da se za dostavna vozila dostop ne bo omejeval, področje tranzitnega prometa pa je zgodba zase. Prvič v vlogi svétnice se je oglasila tudi Breda Šuligoj, ki se v službo pogosto vozi preko Podkuma in pravi, da se tudi na tej cesti, ki je sicer bila pred kratkim celovito infrastukturo posodobljena, znajdejo tovornjaki vlačilci, ki nikakor ne sodijo na konkretno to cesto, za katero pa se lahko kar potihem pričakuje, da bo uporabljena kot alternativa ob napovedanih polovičnih zaporah. Predlagala je, da se že v Celju in na drugi strani v Krškem začne tovornjake izločati iz prometa. Prometni znaki sicer so, a se v veliki meri niti ne upoštevajo.

Komandir Hrapot je odgovoril, da nadzora nikakor ne opuščajo, nasprotno - se izvaja, vendar pa tudi če voznika tovornjaka oglobijo denimo enkrat mesečno, se mu še vedno splača vozit, tudi če zavedno v prekršku. "Je pa ta problematika neurejena po vsej državi," je potolažil, da kršitve nikakor niso samo ali izstopajoče na našem območju.

Svoj komentar je izrazil tudi Zoran Čulk, ki meni, da bi bilo prav, da tranzitni promet poteka iz smeri Zagreba najdlje do Sevnice in Radeč, dalje do Laškega in Celja pa ne ter seveda obratno. "Skozi Zidani Most ne sme iti noben tovornjak in temu se pravi STOP TRANZIT", je povedal svétnik, ki tudi preživi veliko časa na cesti, v sklepnem delu razprave pa se oglasil še Peter Mlakar, ki daje v razmislek, naj se dostave opravljajo samo v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah tekom rekonstrukcije.