Z napisom "Odlična vina v Zagradu pri Radečah" so ustvarjalci oddaje Kmetijski mozaik v oktobrski izdaji pospremili začetek prispevka, v katerem je Kmetič podrobno pripovedoval o dolenjskem posebnežu na samem robu območja, kjer se ga še lahko zaradi geografske lege vinogradov sme poimenovati cviček.
Ni jih veliko, ki vedo, da v Radečah, le streljaj od Sopote, v Zagradu pridelujejo odlična vina. Že sama misel, da je tukaj, v strmih bregovih in ozki soteski, sploh mogoče vinograditi, se zdi skoraj nemogoča.
Ampak v Zagradu so vinogradi. In še več: tukaj prizadevni vinogradniki pridelajo odlična vina. Eden izmed njih je Janez Kmetič, ki iz leta v leto žanje uspehe na tekmovanjih, na katerih se kar vrstijo zlate medalje.
Poleg tega, da je dober vinogradnik in kleta, je tudi sommelier, torej ima dovolj strokovnega znanja poleg izjemne ljubezni in delavnosti.
Več o goricah, vinogradništvu in tudi letošnji letini, kot o aktivnosti, ki povezujejo vinogradnike z območja Radeč in bližnje okolice je povedal, kot je zapisano v nadaljevanju.
"Nahajamo se v Ostrovrharjevih vinskih goricah v Zagradu. To je edina vinska gorica, ki se nahaja v Zasavju, praktično še v Zasavju in edina, ki ima še cviček. Tukaj še lahko promoviramo cviček, pri nas in v najdlje v južnem delu občine Zagorje, verjetno ste opazili, ko ste prihajali k nam, da je ob cesti postavljen emblem Občine Zagorje ob Savi. Vinske gorice se nahajajo v občini Radeče in ta je z nami kar zadovoljna, ponosna na nas, kajti mi pridelujemo dovolj dobra in dovolj bogata vina in zanje prejemamo medalje, na katere smo tudi sami vsako leto zelo ponosni.
Letos smo dobili tudi prehodni pokal, to je klopotec, ki še sedaj stoji pri našemu bratrancu na koncu te vinske poti. Pridelujemo osnovna vina - cviček, modro frankinjo, dolenjsko belo in še druga razna bogata bela vina, kot so chardonnay, kerner, burgundec, sivi pinot, traminec.
Da sem se začel jaz osebno ukvarjati z vinarstvom, sega 25 do 30 let v preteklost, pred tem pa sta imela osnovni vinograd oče in mama, ki sta ga obdelovala. Kasnejše razmere pa so pripeljale do tega, da smo se razširili in tako imamo sedaj hektar vinograda, kar pomeni približno 3.000 trsov. Delno so ti trsi v terasah - te omogočajo lažjo obdelavo (košnja, škropljenje), in delno v vrstah (stari del vinograda)."
Preko obdelovanja do letine in prodaje
"Pred dvema letoma smo vse skupaj zaščitili z mrežami, za namen protitočne obrambe in tako smo opremljeni s pripomočki, ki zmanjšujejo škodo, katere se je poprej dogajalo kar veliko zaradi toče, ptičev in še česa.
Tu, v našem vinogradu, znaša povprečen pridelek približno 2,5 litra na trto, so pa določene trte, ki dajejo malo manj in po drugi strani tudi trte, ki dajejo malo več, denimo žametovka (žametna črnina) daje nekje tri litre na trs, medtem ko pa chardoney dva litra, podobno tudi druga vina, pri katerih želimo, da dosežemo kvaliteto - da ni prekislo, seveda.
Moje vino najde pot do potrošnikov preko trgovin, najde pot skozi gostilne, na veselicah, na prireditvah, skratka vsepovsod, kjer se to vino lahko trži. Lahko se pohvalim, da imamo Gostilno pr' Čopu pod Kumom, kjer se točita dva naša vina: modra frankinja in cviček.
Letošnja letina je bila zelo vprašljiva zaradi suše. Najprej smo bili skeptični, ali sploh bo kaj, ker je bila najprej močna suša, nato pa še deževje v septembru. Dež je sicer napolnil naše grozde, a izgubili smo na kvaliteti. Torej, kvantiteta je bila kar dobra, a kvaliteta ni takšna kot bi lahko bila. Na belih vinih je v redu, a kar se tiče rdečih vin, moramo priznati, kvaliteta ni takšna, kakršna je bila pred leti."
Janez Kmetič: "Osebno ne razmišljam, da bi se kaj razširil na kako drugo dejavnost, saj je že v vinogradništvu več kot dovolj dela."
Od zidanice do zidanice
"Imamo pa v okviru vinogradnikov Zagrada vsako leto tradicionalni pohod od zidanice do zidanice, v času konca junija oz. začetek julija - vinska pot se začne pri vznožju in se vije po celotni vinsko poti. Vsak ob tem dobi kozarec, ki ga potem odnese s seboj domov; kdor nima kozarca pa seveda ne more degustirati. Tradicija je dolgoletna, kar nakazuje že 16., 17. izvedba..., pa tudi udeležba je iz leta v leto večja. Pot je sicer kratka, zajema okrog 700 metrov, potem na koncu rekreativno-degustacijskega dogodka pa je kulturna zabava, ki prinaša še malo popestritve in na kateri se lahko tudi malce popleše, tudi poje in popije.
Vsako leto organiziramo tudi martinovanje v sklopu naših vinogradnikov, srečamo se in ob tem spečemo kakšno račko, kakšno gosko, mora biti tudi prašič in kakšne jedi iz kostanja, pa rdeče zelje in vse ostalo, kar pritiče martinovemu - da se stari običaji ohranjajo, seveda pa vse skupaj radi poplaknemo z našim cvičkom, modro frankinjo ali s kakim dobrim belim vinom. "
Za zaključek pogled v prihodnost
Janez Kmetič je ob vprašanju, kakšni so dolgoročni obeti za naprej, izrazil mnenje in željo, da bi družinsko vinogradniško dejavnost nadaljeval njegov sin, ki že precej pomaga pri vinogradniških opravilih, kjer je potrebno vselej stopiti skupaj.
"Tudi vinčke si delimo, tako, da imajo tudi mladi svoje vino, ki ga lahko ponudijo, plasirajo in s tem že delajo reklamo za svoja bodoča leta."
