Minulo soboto je bil Magolnik ciljna destinacija pohoda gasilk iz osmih občin celjske regije, katerega je organizirala Komisija za članice celjske regije, ki deluje v Svet gasilskih zvez celjske gasilske regije. Na družabno-rekreativni dogodek se je prijavilo 13 gasilk iz GZ Celje, 5 iz GZ Laško, 25 iz Radeč, 18 iz GZ Šentjur ter 20 iz GZ Vojnik-Dobrna, medtem ko so navzočnost opravičile GZ Slovenske Konjice, GZ Šmarje pri Jelšah in GZ Zreče-Vitanje. Od Lavričeve domačije do Magolnika se je tako podalo 80 gasilk.
Po jutranji kavi in pecivi smo se kratko podružile na zbornem mestu - Lavričevi domačiji ("pr' Čimpiju" - Svibno 2), nato pa je sledil pozdrav gostiteljic, najprej predsednice Komisije za članice celjske regije Doroteje Jazbec in nato je še predsednica Komisije za članice GZ Radeče Breda Šuligoj zaželela dobrodošlico in orisala potek dneva.
Vodja pohoda je bil naš gasilski sotovariš Roman Knez iz PGD Jagnjenica, ki je tudi licencirani planinski vodnik in nas je po predhodnem ogledu poti vodil po začrtani trasi vse od izhodišča pa do cilja.
Prvi postanek smo imele že pri Etnološki zbirki Ključevšek, kjer nam je Adam Ključevšek, pozneje pa tudi Milan Gorišek, v strnjeni obliki predstavil eksponate njegove zasebne zbirke. Priložnost smo imele videti predmete zgodovinske vrednosti, kot so ure, lestenci, likalniki, lončena in plehnata posoda, kmečko orodje, mizarsko in čevljarsko orodje, pa arhivski, tudi okrog 100 let stari zapisi, prodajni katalogi, verske slike in še in še.
Razdeljene v tri skupine smo razširile obzorja, za kaj se kak predmet uporablja in obudile spomin na kakšnega, ki nas je morda vsaj kratek čas spremljal v otroštvu.
Na domačiji Ključevšek, ki se ukvarja s predelavo doma namolzenega mleka v različne mlečne izdelke (jogurti, sladoledi, siri, skuta, maslo, pregreta smetana itd), smo bile deležne tudi okrepčila z ohlajeno vodo, ki nam je po prvih pohodnih korakih v toplem avgustovskem jutru že zelo prijala.
Nato smo pot ubrale naprej, in po približno pol ure hoje sta nas širokega nasmeha pričakala zakonca Mirko in Milena Šmrgut, ki sta nas sprejela pri njuni zidanici s šilcem "ta'kratkega", ki je okrepil, piškoti, ki so dali energijo za nadaljevanje poti in majolkami, polnimi vode, ki nas je odžejala po stopanju na edinem odseku, kjer smo res bile izpostavljene direktno žgočemu soncu.
Kmalu smo prispele do cerkve na Počakovem, kjer pa smo uzrle umetnike, ki so na platno ustvarjali podobe v sklopu likovne kolonije ArtKum, domačinke smo gostjam iz drugih občin opisale, kako je Chris Miller, nov lastnik nekoč grajskega posestva, s somišljeniki poskrbel, da je Pristava Počakovo, katere najbolj markantna stavba je seveda nekdanja graščina, obudil in okrepil vezi med domačini in v okolico vnesel kulturno-umetniške dogodke, ki jih povezujejo.
Sledil je le še zadnji del poti, po kateri smo se zlagoma vzpenjale kar po "klasični" poti na Magolnik, tisti, po kateri se pride z avtomobilom - to pa zato, da za generacijsko pisano gasilsko druščino avgustovska aktivnost na prostem ne bi bila zaradi vročine prenaporna.
Na cilju se je nam je odprl pogled na Hišo na Magolniku, ki se nahaja med travniki in od koder se razprostira pogled na bližnje kumsko hribovje. Četudi na mnogih gasilko obarvanih prireditvah prav me, gasilke, skrbimo za prehranski in postrežbeni del, pa smo se na našem rekreativnem srečanju pustile pocrkljati našim mladim in simpatičnim sotovarišem - za pogostitev so poskrbeli Metod Kavšek, Jože Ferle in Jure Kmetič iz PGD Svibno in za logistično podporo Tomaž Šmrgut in Franci Podlogar iz PGD Jagnjenica.
Po malici, ki je bila na izbiro - golaž s polento oz. brezmesna gobova juha z ajdovimi žganci - smo bile postrežene še s kavico, ki je pošteno prijala za zaključek aktivnega druženja in pecivom, nato pa smo zadovoljne, da smo skupaj preživele lep in za telo in dušo koristen dan, krenile vsaka v svoj konec, proti domu.
