V sobotnem zgodnjem večeru je v dvorani vrhovškega prosvetnega doma potekala prireditev, s katero so skozi dramsko uprizoritev, nagovore, glasbo in pogostitvijo obeležili marčevske praznične dni, od katerih sta dva (dan žena in 40 mučenikov) sicer že mimo, eden (materinski dan) pa še pride, hkrati pa se skupaj poveselili pomembne pridobitve - toplotne izolacije objekta, nad katerim ima roko Prosvetno društvo Vrhovo, dolga leta pa poleg omenjenim služi še domači krajevni skupnosti in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vrhovo.

Dogodek se je začel s prikupno uprizoritvijo znane pravljice "Bi se gnetli na tej metli", v kateri so sodelovali člani Otroške gledališke skupine Prosvetnega društva Vrhovo - ti so za premierni nastop s prav to igro poskrbeli decembra lani.

Pripovedovanje vsebine pravljice je bilo zaupano Taji Stritar, posamezne like pa so upodobili Neža Jevševar, Lovro Jevševar, Larisa Kunaj, Leja Stritar, Nuša Gorenjec, Nika Remih in Hana Šušteršič.

Tako mentorica kot režiserka zgodbe izpod peresa Julie Donaldsen je Andreja Burkelc Klajn, ki je imela za svojo pomočnico pri režiji kljub mladosti izkušeno gledališko ustvarjalko Nušo Gorenjec, risbe, ki so preko projekcije, za katero je skrbel Martin Klajn, spremljale dogajanje na odru, pa so delo Lee Povšič.

Prireditev je povezovala Ula Senica, ki je po odigrani predstavi k besedi povabila župana Občine Radeče Tomaža Režuna.

Slednji se je številčno obiskanega dogodka, ki je obenem predstavljal tudi družabno srečanje krajanov Krajevne skupnosti Vrhovo, udeležil v družbi hčerke Mie, direktorice radeške občinske uprave mag. Marjetke Lipec in podžupana Janeza Prešička.

Zbranim je Režun namenil spodbudne misli, se zahvalil krajanom, ki z obiskom, s katerim so napolnili vrhovško dvorano, dokazujejo, da je delo, za katerega si prizadevajo v Prosvetnem društvu Vrhovo, potrebno, zaželeno in dobro sprejeto, in pohvalil tudi Andrejo Burkelc Klajn z ekipo, ki prizadevno dokazuje, da jim je še kako mar za razvoj in napredek - tudi na področju, ki je materialnega značaja.

Tudi Andreja Burkelc Klajn se je oprla na te besede in poudarila, kako pogosto so imeli sestanke društva in/ali izvajali gledališke vaje - vsa srečanja pa so v jesensko-zimskem času potekala vedno v bundah, saj je dvorana preprosto bila zaradi neustrezne toplotne izoliranosti - mrzla.  prosvetni dom

HUMORNI VLOŽEK: Režun je zaupal še ostalim v dvorani, kako se je pošalila Andreja Burkelc Klajn ter v isti sapi na ta način izkazala pohvalo dobro izvedenemu projektu in mu dala vedeti, kako je vsa leta bilo kar nekako samoumevno, da župana venomer prosi za uresničitev želja za potrebe Vrhovčank in Vrhovčanov, ki pa so neizbežno povezane s precejšnjim finančnim vložkom. Župan Tomaž Režun je dejal: "Andreja me je ob dobrodošlici pobarala, da bo potrebno sedaj pa kupiti še obešalnike za v dvorano, saj je zdaj prvikrat tako toplo v dvorani, da vsi dajejo s sebe bunde in plašče."

Investirali vsak nekaj: Občina, renta iz naslova HE Vrhovo in namenski prihranki PD Vrhovo

Investicija je znesla okrog 45 tisoč evrov, k čemur je največ prispevala Občina Radeče, po tem, ko se je potreba po toplotni izolaciji kazala že nekaj desetletij, kar je Andreja Burkelc Klajn ponazorila z besedami, da so na to opozarjali radeške župane že dalj časa in se prav zato toliko bolj razveselili, ko se je v lanski pozni jeseni vendarle potrdilo nekaj, za kar so nekateri že mislili, da ne bo mogoče izvesti - začetek prenovitvenih del na objektu prosvetnega doma v Vrhovem.

K investiciji sta prispevali tudi Krajevna skupnost Vrhovo in Prosvetno društvo Vrhovo, prvi so namenili znesek enoletnega izplačevanja rente, ki ga prejemajo s strani Savskih elektrarn, drugi pa iz svojega društvenega proračuna "napraskali" 10.000 evrov.

Ker so bili, kot je bilo izpostavljeno, vse od leta 2003, ko je vodenje PD Vrhovo prevzela kot predsednica Andreja Burkelc Klajn, vsi napori vselej s finančnega vidika usmerjeni v vzdrževanje in postopno obnavljanje domačega prosvetnega doma in so v ta namen "vsak pridobljen evro po stokrat obrnili" v luči dobrega gospodarjenja, se odslej, ko je tako velika naložba uspešno zaključena, Prosvetno društvo Vrhovo namerava posvetiti še bolj kakovostnemu ustvarjanju na področju kulture.

Prosvetni dom Vrhovo je bil sicer zgrajen leta 1955 in kljub temu, da je postopoma bil deležen preobrazb in prenov, ostaja zvest svojemu osnovnemu poslanstvu, katerega namen je povezovalna funkcija - preko tega objekta, ki je stičišče celotne vrhovške krajevne skupnosti kraj z vsemi njegovimi naselji vred pomlajuje mlada energija, ki prihaja za ljudmi, predniki, ki so dom z žulji in potom zgradili in ga do danes ohranili. V njem so vsa ta desetletja gostili številne raznolike prireditve: delavnice, koncerte pevskih zborov in orkestrov, telovadna srečanja, žabje bale, maškarade, zabave, tudi veselice.

Literatura, dramaturgija in aktualna občutja

Pia, Nuša in Ema so pod mentorstvom Urške Klajn Marion pripravile zanimiv preplet na oder postavljenih gibov in izsekov iz literature, s katerimi so še na umetniški način, direktno in tudi v prenesenem pomenu opozorile na pomen toplote in mraza. Prikazale so, kako smo ljudje sami krivi, da se v naša življenja in srca naseli mraz - preko odtujenosti, osamljenosti in samote. Pogosta beseda v avtorski dramski uprizoritvi je bila seveda toplota, s katero so na edinstven način dale vedeti, kako zelo jim je pomembno, da bodo odslej lahko kulturni zanesenjaki ustvarjali v topli dvorani. 

Obenem pa so nanizale nasprotne si pojme, povezane z ustvarjanjem, življenjem in konec koncev, primernimi pogoji za udejstvovanje na kulturnem področju, ki jih združuje. Pogosto je bilo zato slišati: tema - svetloba, sovraštvo - ljubezen, mraz - toplota, ...

Za scenografijo prispevka trojice Pie, Nuše in Eme na prireditvi je poskrbel Martin Klajn, glasbo, ki je primerno dopolnjevala izrečene besede in prikazane gibe pa je izbral in za nastop pripravil Matija Marion. 

Druženje se je po zaključenem uradnem delu nadaljevalo z glasbo, plesom, h kateremu so spodbudili "stari znanci" vrhovških kulturnih ustvarjalcev, nastopili so namreč že na lanskoletnem Festivalu goveje juhe - glasbeniki z Bizeljskega.