Po tem, ko je bila otvoritev sanacije plazu na Žebniku v občini Radeče v septembru že dvakrat prestavljena zaradi obilice napovedanega dežja, so krajšo slovesnost v znak obeležitve pomembne investicijsko-vzdrževalne narave včeraj kljub vmesnim dežnim kapljam vendarle izvedli. Krajši program, ki sta ga popestrila Anže in Tinkara Kmetič, vodila pa Regina Jakšič, se je odvil na prostem, ob igrišču na Žebniku, za namen česar so domačini tudi posebej poskrbeli za prostor za druženje preko zamenjave dotrajanih klopi in miz z novimi.
Prva prizadevanja za umiritev plazu, ki je vidneje začel ogrožati okoliške hiše, kmetije in gospodarske objekte, segajo v 90. leta prejšnjega stoletje, sosednji stanovalec pove, da še nekoliko dlje (1985). Vrsto let so domačini opažali razpoke na objektih, posedanje dvorišč in ceste ter tudi podrta drevesa.
Rešitev pa je malce nepričakovano, a več kot dobrodošlo in potrebno, prišla v letu 2022, ko so pristojni na Ministrstvu za naravne vire in prostor prisluhnili županu in njegovi ekipi ter prižgali zeleno luč za začetek izdelave projektne dokumentacije in posledično izvedbo sanacijskih del.
PREGLED IZVEDENIH DEL
Sanacija plazu na Žebniku je bila zahteven projekt, obenem pa tako časovno kot finančno najbolj obširen v zgodovini Radeč.
Že v letu 2022 je izbran izvajalec del podjetje AGM Nemec v zgornjem in srednjem delu plazu izvedel dve pilotni steni dolžine 220 metrov in 51 metrov.
V letu 2023 so se dela v smeri stabilizacije terena, vzpostavitve sistema odvajanja voda izvajala na zahtevnem, predvsem pa razmočenem spodnjem delu plazu nad halo "Prehodavci" radeške papirnice.
V lanskem letu pa je bil sistem vzpostavljen odvajanja, skupaj z odprtimi kanali še v srednjem in zgornjem delu plazu. Obnovljena je bila tudi javna pot, ki poteka v neposredni bližini območja plazu, s čimer je bil projekt sanacije uspešno zaključen.
Jože Šušteršič, ki prebiva v bližini plazu, je povedal, da je "ta plaz res star, par sto let, vendar mi, okoliški stanovalci, smo lezenje zemljine in premike začeli vidneje zaznavati v zadnjih dve desetletjih že res izrazito.
Nisem verjel, do kakšnih treh let nazaj, da bom dočakal to sanacijo, saj je bilo govora o tem vse od leta 1985, vendar so se vmes Radeče odcepile od Občine Laško in kot novoustanovljena občina tedaj Radeče, razumljivo, niso imele niti materialnih niti kadrovskih resursov za tako velik projekt, pa tudi politične volje, mislim, da ni bilo.
Sedaj, ko smo sanacijo vendarle dočakali, pa smo zlasti stanovalci okoliških desetih domačij izredno veseli."
Končna vrednost izvedenih del je znašala okrog 2,5 milijona evrov (brez davka), večinski delež je pokrilo Ministrstvo za naravne vire in prostor prek Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, približno pol milijona evrov (strošek DDV) pa je prispevala Občina Radeče.
Strokovnjaki so po temeljitem terenskem pregledu in izvedenih meritvah že na samem začetku, ob pristopu k delu, ocenili, da gre za plaz, ki sodi med deset največjih (zaznavnih in znanih) v državi. Da bi lahko stanje brez posredovanja sčasoma postalo katastrofalno, je opisal s hipotetičnim prikazom župan Občine Radeče Tomaž Režun.
Poudaril je dvoje,
- prvič, da je bilo večkrat slišati očitek, "čemu toliko denarja za teh deset hiš", ko pa bi lahko denimo izvedli asfaltacijo treh krajših cestnih odsekov v občini, in
- drugič poudarek z opombo, da "če ne bi bilo dodatne stavbe "Prehodavci" radeške papirnice, bi že bil verjetno cel žebniški hrib v potoku Sopota.
"Jagnjenica bi bila zaradi zajezitve pod vodo, Svibno in Jagnjenica s tem odrezana od sveta, ko bi voda območje napojila in bi celotna gmota z vodo šla čez - Papirnica se ustavi prvo minuto (in verjetno ne bi nikdar več bila ponovno zagnana), ko bi pa vse skupaj prineslo do Radeč, potem bi pa bila res katastrofa," je Režun orisal mogoče scenarij, zavedajoč se, da so "to mogoče hude, težke besede, ampak takšna je realnost, kaj bi se nam lahko zgodilo".
Da so bila dela korektno in ustrezno izvedena, daje slutiti že pogled laika na območje nad papirnico, kjer je tudi po besedah prvega moža radeške občine "suho kot poper", v nasprotju s tem, ko je bilo še nekaj let nazaj povsem močvirnato, razmočeno.
Dela so sicer končana, skladno z zastavljenim načrtom, tista res prava slika, kako jim je sanacija uspela, pa se bo pokazala čez kakšno leto. Kar se je tako dolgo prepajalo z vodo, kljub sanaciji, pač ne more biti v celoti vidno kot že takoj po sanaciji.
Foto: D.J., Smilja Radi, arhiv Občine Radeče
PREBERITE TUDI:
Dolgoletno plazenje na Žebniku vse bolj grozeče (december 2021)
