Letošnje obilno deževje in poletne poplave so sprožile marsikatere nevšečnosti tudi na cestni infrastrukturi. Na območju Radeč z okolico so spremembe, povezane z večjimi pošiljkami padavin in naraslimi vodotoki, najbolj vidne v Krajevni skupnosti Svibno in na predelu Trubarjevega nabrežja proti Podkraju oz. po domače na relaciji od starega železnega mostu do meje s hrastniško občino. Prav slednje območje je z današnjim dnem kljub aktivnim delom saniranja odrezano z vidika motoriziranega dostopa - kot zgovorno kaže fotografija, sta reka Sava in deževje dodali svoje na že tako problematični cesti nedaleč od domačije Wetz (Zavrate), ki se nahaja nasproti Železniške postaje Zidani Most.
Za sanacijo po poplavah 4. avgusta bo za celo državo sicer namenjenih 222 milijonov evrov, s strani Občine Radeče je bilo škode po avgustovskih poplavah prijavljene za približno 1.660.000 evrov.
Občina Radeče je predplačilo v višini 40 odstotkov že prejela, in sicer v višini 541 tisoč evrov, od katerih je 271 tisoč evrov namenjenih za rebalans, preostalih 270 tisoč pa bo "prestavljenih" v leto 2024.
Že je bil namreč saniran del ceste v smeri proti Podkraju, kjer bivajo tudi radeški občani, prav v tem tednu pa sta začeli potekati sanacija usada pri Kmetiču (Svibno) in se nadaljevala dela v smeri proti Podkraju. Načrtovani sta še sanaciji plazu in ceste "pri Čimpiju" in v bližini bivališča Primoža Kneza (oboje KS Svibno).
Sicer je celotna odobrena sredstva potrebno porabiti v roku leta dni, torej do oktobra 2024.
9 usadov, pri sanaciji tretjega "odrezalo" vozišče
Kot je povedal Janez Wetz, se je na območju, kjer je njegova domačija (Zavrate), pojavilo devet udorov, od katerih sta bila dva sanirana zelo kmalu.
Prav sedaj, ko teče sanacija tretjega, pa je deževje, ki je zajelo tudi radeške konce včeraj in danes, pripeljalo do tega, da sedaj ne z avtomobilom ne s traktorjem ni več mogoče iz Zavrat do Radeč, dostop je možen le peš. Janez Wetz pričakuje, da bo tako še minimalno tri tedne, saj ocenjuje, da se obeta velik in obsežen poseg v dolžini približno 25 metrov.
"Tudi preko hrastniškega Podkraja ni mogoče priti po štajerski strani (mimo Suhadola in Zidanega Mosta) do Radeč, saj je tudi cesta na tistem delu zožana in še nesanirana po poletnih poplavah, na delu, do koder je mogoče z avtomobilom, je še vedno okrog 20 centimetrov mivke, ki pa ob vsakem deževju stanje na cesti samo še poslabša. Velik del gmote zemlje ob sproženem zemeljskem plazu je še na cesti. Tako je in proti Hrastniku in proti Radečam neprevozno," opisuje Wetz.
Mobilnost do tedaj, ko bo cesta znova prevozna, pa z ženo opisujeta: "Iz Radeč se pripeljeva do gospodinjstva Trebše, kjer avto parkirava, potem pa peš do doma. Z vsem, kar je treba prinesti , v rokah. In obuta v "bata"-škornje, seveda."
Kako bi se vse skupaj odvijalo v primeru, da bi kdo potreboval nujno medicinsko pomoč ali v primeru kakšne druge intervencije, raje niti ne razmišljata.
