Spomin na grozote vojnega časa in poudarek pomena miru je bil minulo soboto pozno dopoldan obeležen s t.i. borčevsko proslavo na Brunku, katero so v sodelovanju skupaj izvedli Združenje borcev za vrednote NOB – Krajevni odbor Radeče, Občina Radeče, Pihalni orkester radeških papirničarjev, Moški pevski zbor Papirničar Jagnjenica, Folklorno društvo Radeče in Osnovna šola Marjana Nemca Radeče.
Pred proslavo so proti Brunku pot pod noge vzeli tudi pohodniki, ki so pričeli z vzponom izpred parkirišča za radeško osnovno šolo, teh je bilo iz Laškega in iz Radeč nekaj več kot deset.
Častno četo so vodili praporščaki domačih in bližnjih domoljubnih in družbeno angažiranih organizacij ter interesnih združenj, navzoči pa so bili tudi člani Revirske spominske čete Hrastnik ter člani spominske (dolenjske) Duletove čete iz Tržišča.
Po uvodni koračnici, položitvi venca in sveče k spominski plošči na Skoporc-Zavrlovi domačiji in zapetih dveh pesmih domoljubnega značaja ter po slišanih izbranih Kajuhovih verzih, sta sledila nagovora.
Tako sta navzoče nagovorila najprej predsednik krajevnega (radeškega) odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Franc Brane Zorec, nato pa še predsednik laške Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Andrej Mavri.
Mavri v nagovoru opisal grozovito dogajanje izpred skoraj 80 let
Dan prek krvavim dogodkom je 12. brigada opravila akcijo za prehrano enot narodno osvobodilne vojske, v Vrhovem je zaplenila okrog 12 glav živine, moko, sol in druga živila. Pri tem je zajela komandirja policije in enega policista. Brigada se je na poti na Dolenjsko ustavila tu na Brunku, na Skoporčevi domačiji. Brigadno vodstvo se je odločilo komandirja nemške policije, ki je nekako sodeloval z osvobodilnim gibanjem, izpustiti, policista pa odvesti na Dolenjsko in mu tam soditi. Zaradi nepazljivosti je policist pobegnil in o vsem obvestil nemško komando v Radečah. Tako so 22. decembra okrog 15. ure prišli na Brunk policisti in posebni SS oddelek sestavljen iz Kočevarjev in še neke skupine.
Pri Skoporčevih so imeli ta dan koline. Za mesarja je bil sosedov Stanko Strnad. Na obisku pa je bil tudi Friderik Plazar. Ko so prišli SS-ovci v hišo, so od mame zahtevali vrv in zvezali Skoporčevega očeta, Stanka Strnada in Friderika Plazarja. Pri tem je domačemu 14-letnemu sinu Tonetu uspelo pobegniti iz hiše. Vse zvezane so odvedli na konec vasi. Tam je iz hiše prišla visoko noseča Ana Strnad in vojake prosila za milost. Pobili so jo na tla in jo skupaj s pobitimi vrgli v hlev, ki so ga zažgali. Stanku Strnadu je kljub temu, da je bil ranjen, uspelo pobegniti. Skoporčevo mamo in 10-letnega sina so v hiši ustrelili in hišo zažgali. Tone je tisto noč prespal pri sosedih, zjutraj pa se je previdno približal domačiji in med tlečimi tramovi našel mrtvo mamo ter spoznal kruto resnico, da je od Skoporčeve družine ostal sam.
"Prav je, da se tudi na današnjem srečanju spomnimo teh žrtev tu in da izkažemo pozornost tudi njihovim naslednikom in današnjim vaščanom te vasice," je po opisu izvedenih grozljivih dejanj dejal Mavri.
"Na tem srečanju uživamo v lepotah poletne narave, se družimo s prijatelji in znanci, brskamo iz pozabe dogodke in ljudi iz narodnoosvobodilnega boja, kakor se tudi pogovarjamo o vrednotah narodnoosvobodilne borbe," je še poudaril način, kako seznanjajo povojne generacije z vrednotami, ki so vodile organizatorje in izvajalce upora proti okupatorju.
"Na ta srečanja nas nihče ni silil v tako imenovanih totalitarnih časih, pa tudi danes nas nihče ne sili, pač pa da se družimo s prijaznimi ljudmi, predvsem pa da izkazujemo pozornost, spoštovanje in zahvalo borcem za prispevek pri osvoboditvi domovine in Evrope."
Po kulturnem programu tudi druženje ob golažu
Rdečo nit programa tekom nagovorov Franca Braneta Zorca in slavnostnega govornika Andreja Mavrija ter kulturnimi vložki glasbenega, plesnega in literarnega področja, tradicionalnega srečanja pri domačiji družine Skoporc-Zavrl, je spletala Katja Čeč.
Kulturni program so po scenariju moderatorke Čeč pripravili Pihalni orkester radeških papirničarjev pod vodstvom dirigenta Tomaža Majcna, Moški pevski zbor Papirničar Jagnjenica pod vodstvom zborovodkinje Rosane Jakšič, Folklorno društvo Brusači Radeče ter učenki radeške šole Aisha Kožar in Maja Zupančič.
Po zaključenem uradnem delu so se zbrani zadržali ob pijači in golažu ter ob klepetu v prijetni senci dreves na prireditvenem prostoru ob domačiji družine Skoporc - Zavrl.
Danes družino sestavljajo starša Dušanka in Milan ter njuna otroka Milan ml. in Anton - prvi je dobil ime po svojem očetu, drugi pa po staremu očetu. Ukvarjajo se s kmetijstvom. Po tem, ko je zaključila z delom v tekstilni panogi (Lisca), je Dušanka prevzela skrb za domačijo, pa tudi za tedaj njena ostarela starša. Edina ženska pri hiši je znana tudi po tem, da je branjevka in delavna kmečka ženska, sad dela njenih rok in rok preostalih članov družine pa je moč videti tudi na radeški tržnici, kjer ponudi domače, lokalno pridelane izdelke. Oče Milan je po delu v Papirnici Radeče in nazadnje Muflonu upokojen. Da delo, ki ga na kmetiji nikakor ne zmanjka, lažje teče, pa s pomočjo staršema skrbita tudi mlajša člana, oba sinova Milan ml. in Anton.
