Na praznični dan, v nedeljo, 26. decembra, so člani in članice obeh mladinskih gledaliških skupin Prosvetnega društva Vrhovo sodelovali na osrednji občinski prireditvi ob državnem prazniku – počastitvi dneva samostojnosti in enotnosti.

Počastili smo spomin na dan, ko smo se Slovenci pred 31. leti skoraj soglasno odločili, da želimo samostojno državo ter s tem izrazili največjo meto enotnosti v vsej svoji zgodovini. Rezultati plebiscita so bili razglašeni prav 26. decembra. S tem dejanjem smo dokazali, da kot narod zmoremo stopiti skupaj tudi v najodločilnejših trenutkih, da se znamo povezati in da je ljubezen do domovine in drug do drugega tista močna sila, ki lahko preskoči še tako visoke zidove.

Prav s temi besedami so mlade igralke in igralec otvorili osrednjo slovesnost, ki je zaradi slabega vremena tokrat izjemoma potekala v Kulturnem domu Radeče in ne ob spomeniku, posvečenemu osamosvojiteljem vojne.

Razgiban in nekoliko drugačen recital je bil posvečen ljubezni – do domovine in do sočloveka. Igralci in igralke so v režiji Anžeta Rusa interpretirali ljubezensko poezijo, preko katere so poskušali do gledalcev ponesti idejo povezanosti, mestoma pa tudi razhajanja. Razmišljali so o pomenu domoljubja, recital pa sklenili s pogledom, zazrtim v boljšo in lepšo prihodnost, o kateri je v svoji domoljubni poeziji pisal že Cankar.

Pravega domoljubja so sposobni tisti, ki pogumno mislijo s svojo glavo. Tisti, ki ne mislijo samo nase, ki se jim ni strah izpostavljati. Po besedah filozofa Voltaira naj bi bila domovina tam, kjer je mogoče živeti varno in brez večjih težav. Predvsem pa tam, kjer je strpno okolje, polno razumevanja, sprejemanja in odprtih rok.

Vabilu k sodelovanju na proslavi se je prijazno odzval tudi Pihalni orkester Radeških papirničarjev (PORP), besedila, združena v scenariju, ki je delo Urške Klajn Marion, pa so interpretirali Ema Kmetič, Lea Titovšek, Miha Čebin, Nika Tržan, Pia Brečko in Ula Knavs.

Pripravila: Urška Klajn Marion