Zadnje dni prejšnjega meseca so se družno, skupaj z županom Občine Radeče Tomažem Režunom, predstavnico Društva upokojencev Radeče Vido Adamič, predsednikom Rdečega križa Radeče Miho Kunejem in sekretarjem Območnega združenja Rdečega križa Laško –Radeče Vladom Marotom odpravili k dvema letošnjima slavljencema radeške občine, ki sta v letu 2021 praznovala svoj 90- letni jubilej. Najprej jih je pot popeljala k Milki Trebežnik v Žebnik, ki je devet desetletij napolnila 10. oktobra.
Izbrali so lepo jesensko popoldne 21. oktobra, ki se jim je kar na hitro že prevešalo v noč. Trebežnikovi so jih pričakali pred domačo hišo in domačijo, ki je bila letos razglašena za »Naj kmetijo« v občini Radeče in kjer bi zaradi korone najraje opravili tudi voščilo. A domači so jih povabili v hišo, kjer pa jih je že pričakovala slavljenka Milka, da so lahko opravili še voščilo in z njo nazdravili.
Ob sproščenem pogovoru so izvedeli, da je bila Milka doma iz Dol pri Litiji, kjer je kot četrta od osmih Kovačevih otrok odraščala na veliki kmetiji, dokler je ni našel Trebežnikov Polde in jo odpeljal v Žebnik. K njej je začel zahajati kar s kolesom čez Jatno. Dobri dve uri je bila dolga pot. Tja večinoma peš ob kolesu, nazaj pa se je večji del lahko peljal.
Čas izseljenstva
Na otroška leta nima lepih spominov, saj je bila celotna družina med vojno med prvimi izseljena. Milki je bilo komaj deset let. Iz Brestanice, kjer je bil zbirni center, so jih odpeljali v Nemčijo, v kraje Mannheim, Schwabisch Hall in druge kraje, kjer so bili nameščeni na kmetije in pri njih trdo delali.
Ko so se po štirih letih na srečo vsi vrnili domov, je bilo vse zaraščeno, da so do hiše še komaj prišli. In potem se je začelo vse znova, lahko bi rekli iz nič. Od mlajših bratov, ki so potem šli v šolo, se je naučila brati in pisati, saj jo je k temu nenehno spodbujala mama.
Milka se je kot mlado dekle, ko je bila še doma, udeležila nekoliko daljšega kuharskega tečaja in z njim veliko pridobila, zato ji je veselje do kuhanja potem priraslo k srcu. Rada je kuhala in kakor pravijo njeni domači tako dobro kuhala, da so jo večkrat prosili, da je šla kuhat za večje in pomembne dogodke, kot so ohcet in sedmine, tudi drugam.
Mož Polde je hodil delati najprej na železnico, potem pa je do upokojitve delal v radeški papirnici. Žal pa se je njegovo življenje po dobrem letu upokojitve zaključilo in je sedaj že 31 let vdova.
Milka je bila vajena delati na kmetiji, zato ji tudi pri Trebežnikovih ni bilo tuje poprijeti za vile, grablje, motiko, srp in delati ter skrbeti za dom. S taščo sta z roko v roki skupaj delali polnih 35 let in se lepo razumeli. »Niti enkrat se nisva skregali«, je obiskovalcem z veselim obrazom povedala Milka.
V zakonu so se Milki in Poldetu rodili trije otroci, hčerki Milena in Polda ter sin Roman, ki pa je žal že tudi pokojni.
Pri 80-ih prvič z letalom naokrog
Njen rod se je povečal in sedaj ima tri vnukinje, tri vnuke in sedem pravnukov. Dobro se ji zdi, da sta obe hčerki blizu doma. Milka pravi, da ji je kar naenkrat preteklo teh devetdeset let in da nikoli ni mislila, da jih bo dočakala.
Ne more pa pozabiti svoje 80- letnice, ko so ji za rojstni dan kupili letalsko karto, da se je z njim prvič v življenju popeljala po bližnji in daljni okolici. Vse do Novega mesta, kjer so imeli postanek za kavo in nato nazaj v Šentvid pri Stični, od koder so skupaj s še dvema sopotnikoma poleteli naokoli.
Hitro je minil čas obiska, Milka se je vsem iz srca zahvalila, da so jo prišli pogledati, delegacija pa je že nadaljevala pot na sosednji hrib, v Stari dvor, kjer jih je pričakoval drugi slavljenec, Rudi Špringer. O obisku pri njem pa tekom jutrišnjega dne.
Besedilo in fotografije: Vlado Marot, sekretar Rdečega križa Laško-Radeče