V noči z včerajšnjega na danšanji dan je na Počakovem znova robantil vsaj en medved. Privoščil si je panje, ki jih ima v svojem čebelnjaku Mojca Lazar, neljubemu dogodku pa je danes dopoldan sledil tudi ogled z ocenitvijo škode s strani Zavoda za gozdove Slovenije.
Bila pa je po informacijah radeških lovcev z včerajšnje noči na današnjo, medvedka s tremi mladiči tudi na Dulah, jih je pa k sreči in predvsem pogumno starejša ženska z vpitjem in zganjanjem trušča pregnala, da se niso polastili kokoši v njenem kokošnjaku.
V Lovski družini Radeče predvidevajo, da gre v primeru nočnega obiska na Počakovem pri Lazarjevem čebelnjaku za medvedko z dvema mladičema, Janez Kmetič, ki je sodeloval pri ogledu z ocenitvijo škode pa je potrdil, da je čebelnjak uničen, prav tako pa tudi ena čebelja družina.
Kakšno je sedaj stanje glede prisotnosti medvedov, je bilo prvo vprašanje, naslovljeno na Jožeta Praha, tajnika LD Radeče in revirnega gozdarja, ki v obeh funkcijah zelo dobro pozna razmere. "Četudi je bilo slišati tudi že ocene, da je na našem območju 10, 11 medvedov, to ne drži. Najverjetneje jih je šest, več kot osem pa zagotovo ne," pove Prah, ki opomni, da medved opravi v povprečju 10 kilometrov na noč, zato se nemalokrat zgodi, da enega in istega medveda opazijo na dveh lokacijah ter tako napačno predvidevajo, da gre za dva različna primerka te zveri.
Danes do polnoči čas za še en odstrel
Ker vse pogosteje prihaja do križanja življenjskega okolja medveda z okoljem človeka, je Agencija za okolje v skrbi za varnost ljudi pred časom odredila odvzem dveh medvedov iz okolja, kar poenostavljeno povedano pomeni, da so lovci dobili dovoljenje za odstrel. Sebastjan Lipec, član LD Radeče, je za odstranitev enega od dveh dovoljenih, že poskrbel. Dotična odločba se izteče danes opolnoči in kot je dejal sam Lipec, predvideva, da se medved, ki redno prihaja na krmišče, utegne morda prav danes spet vrniti - in nanj bo čakal.
Je pa po Prahovih besedah bil podan odredbodajalcem predlog, da se bodisi obstoječa, do danes opolnoči veljavna odločba, podaljša bodisi se izda nova z novim dovoljenjem za dodaten odvzem iz okolja. Obenem so v predlogu tako Zavod za gozdove kot Lovska družina Radeče opozorili tudi, naj se zaradi vse večje razširjenosti dovoljenje razširi tudi na območje ČEZ Sopoto, saj sedaj velja le DO tega hudourniškega potoka. Medvedi pa ubirajo poti na vse večjem delu gozdov in travnikov - tudi po Podkumu in Jatni denimo.
Pomembno je obnašanje in odziv!
Zaradi vse večje pojavnosti medveda tudi že na območjih, kjer bivamo ljudje, ozaveščanje in obveščanje ni odveč in ga ni nikoli dovolj, saj gre konec koncev za vprašanje varnosti. "Medvedje so postali že tako domači, da pravzaprav človek tudi v gozd ne gre več povsem miren in brez prisotnosti misli, ali ga nemara čaka nepredvideno srečanje," je zaskrbljena Mojca Lazar, ki se v današnjem popoldnevu z možem loteva popravila čebelnjaka, do katerega vodi le pot, pa še to samo navkreber. Vse je tako treba ročno in peš sedaj znositi na vrh strmine in popraviti, kar je rjavi medved uničil.
Jože Prah je ob tem, ko ga povprašam, kaj je najpomembneje vedeti v povezavi z rjavimi medvedi v naših koncih, strnil kar po točkah:
1. Medved se človeka boji bolj kot se ljude bojimo medvedov - zato se praviloma umakne, ko nas zazna in če ne začuti grožnje, kot denimo v primeru medvedke z mladiči;
2. Ne puščajmo hrane vsepovsod! To pomeni, da tudi bioloških odpadkov, četudi se nam morda zdi, da je lahko le koristno za ustvarjanje kvalitetnega humusa na obrobjih, ne odlagajmo v gozd.
3. Lastniki psov: Nikar na sprehod brez živali na povodcu! Psi so namreč radovedni in v svoji zvezdavosti na prostosti kaj hitro lahko medved(ka) zazna v našem hišnem ljubljenčku grožnjo za svoje potomce. S tem, ko bo pes pribežal nazaj k lastniku, najverjetneje za njim prihrumi tudi medved(ka), kar se in za lastnika in za psa utegne končati tragično.
4. Opozarjajmo nase! Zažvižgajmo vsake toliko časa, ko se podamo na sprehod ali med rekreativnim tekom udarimo tu in tam z vejo po drevesu. Medved se že najmlajših zvokov ustraši in se sam umakne, še preden bi se nenadoma lahko srečali. Ni potrebno sicer zganjati vika in krika, pač pa "le" dati vedeti živalskim prebivalcem gozdov, da smo na -tudi njihovem- območju.
5. Brez panike in brez bega! Če že pride do bližnjega srečanja z zverjo, ne bodimo panični in ne delajmo naglih gibov. Na papirju je resda mnogo lažje pametovati in svetovati kot pa bi dejansko ravnali, če do srečanja pride, a vseeno: imejmo v mislih, da naši hitri gibi žival še bolj prestrašijo, zato poskusimo, kolikor je le mogoče, biti preudarni in počasni v premikih. Čeprav je medved na videz neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče, obenem tudi dober plavalec, za nameček pa mlajše (in lažje) živali tudi dobro plezajo. Tekmovati z njim v smislu bega tako res ni najbolj modra odločitev.
Z rjavimi medvedi se bomo, kot kaže, ljudje morali navaditi živeti oziroma sprejeti dejstvo, da si delimo skorajda isti življenjski prostor. Zelo pomembno je v tem duhu poznati dejstva in s skupnimi močmi ustvariti bivalno okolje tako za človeka kot za medveda v takem smislu, da eni za druge ne bomo (preveč) moteči in ogrožajoči.
