V včerajšnjem popoldnevu je v digitalni obliki potekalo zaključno srečanje izobraževanja Krepitev kompetenc zaposlenih v gostinstvu in turizmu, kjer je preko ZOOM-a sodelovala tudi direktorica KTRC Radeče Dubravka Kalin in orisala dogajanje na področju digitalizacije E-gradov Posavja, kamor je vključena tudi grajska razvalina Svibno.
Oprla se je na bogato dediščino vitezov Ostrovrharjev, kateri med drugim poganjajo kolesa turizma v radeški občini in katerih duša je še zelo globoko zasidrana v lokalnem prebivalstvu. Ker je žal zelo malo ostankov nekdanjega gradu še prisotnih v fizični obliki v naravi, možnosti za digitalizacijo v podobni obliki kot so jo uspeli pripravit ostali sodelujoči v projektu (denimo Kostanjevica) in tudi, ker so Radeče majhna občina in imajo posledično manj razpoložljivih sredstev, je pa Kalinova poudarila, da je že priložnost, da se lahko prepoznavna srednjeveška razvalina na grajskem hribu vključi v projekt, prinesla veselje in hvaležnost, da bo tudi ta del kulturne dediščine z vsaj delno oživitvijo segel širše v regiji in tudi Sloveniji.
Ker na področju turizma v občini Radeče že dalj časa gradijo zgodbe v povezavi z Ostrovrharji v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom, so se projekta lotili previdno, ob zavedanju, da bo težko narediti verodostrojno rekonstrukcijo nekdanjega svibenskega gradu, saj viri, ki segajo daleč v zgodovino in niso temeljito zabeleženi, seveda lahko dajejo kdaj tudi nekoliko popačeno sliko. Z obilo komunikacije tudi z zgodovinarji (denimo Dušanom Kosom, ki je že raziskoval obdobje Ostrovrharjev → Blesk zlate krone: gospodje svibenski: kratka zgodovina plemenitih nasilnikov) in Zavodom za varstvo kulturne dediščine ter številnimi izvajalci samega projekta, pa se koščki počasi uspešno sestavljajo.
"Zgodba nikakor še ni končana, potrebnih bo namreč kar še nekaj popravkov, da bomo zadovoljni vsi, si pa ne domišljamo, da nam bo uspela 100% rekonstrukcija gradu in zato se tudi sami radi držimo izraza, da ustvarjamo shematski prikaz svibenskega gradu," se je malce dotaknila tudi poimenovanja končnega rezultata v projektu E-gradovi Posavja. "Od te sheme si obilo obetamo predvsem da nam bo olajšalo približevanje tradicije Ostrovrharjev v našem okolju, bili so namreč izjemno pomembna in vplivna družina, ki je posedovala številne posesti tudi na Dolenjskem in Štajerskem, na območju Podsrede in vse tja do avstrijske Koroške. Čeprav je za njimi ostalo malo, je ta tradicija med domačičini izjemno močna, in v tem duhu je bilo v preteklosti razvitih že kar nekaj turističnih produktov."
Do sedaj so lahko domači turistični vodniki obiskovalce popeljali na grajski hrib in jim razkazovali ostanke zidovja, s projektom E-Gradovi Posavja pa se je pokazala lepa priložnost, da se duh časa Ostrovrharjev prikaže v digitalni obliki. Shematski prikaz iz naslova tega projekta je tako pomemben, saj v povezavi z že obstoječimi daje še bolj celovito sliko, kako mogočna stavba se je nekdaj bohotila na vrhu Svibna.
Zanimivo je, da so bili odzivi usmerjeni ne toliko v detajle (ki so za stroko temeljnega pomena), pač pa pretežno v eno samo začudenje - namreč ob pogledu na shematski prikaz Gradu Svibno prevladujejo samospraševanja, kako neki so uspeli ves material spraviti na tako majhno področje, ki je povrhu vsega terjalo transport v strmino. Odprta vprašanja, na katere natačne odgovore poznajo le graditelji nekoč mogočne utrdne, pa so skozi samo testiranje že prinesla tudi kup iztočnic, kako zgodbo turističnega produkta za obiskavalce graditi naprej in obenem ohranjati dediščino, je še povedala Dubravka Kalin, k čemur je v pogovoru na temu E-Gradovi Posavja slikovito dodala kratek in jedrnat stavek tudi direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošej: "Naj zaupana javna služba, ki jo opravljamo, ohranja in drži pri življenju našo stavbno in kulturno dediščino."