Že 16. maja sta Zvonka in Branko Trebežnik obeležila 50 let poroke, a zaradi pojava epidemije koronavirusa je bilo slavnostno praznovanje zlate obletnice dneva, ko sta en drugemu dahnila »da«, izvedeno v soboto, 13. junija.
Pri obnovitvi njunih zaobljub so poleg župana Občine Radeče Tomaža Režuna (tudi pooblaščenca za sklepanje zakonskih zvez) prisostvovali njuni najbližji, pa tudi družinska prijateljica Nevenka Vahtar, predstavnika Društva invalidov Radeče Franci Gros in Ida Rozman ter predstavnici Društva upokojencev Radeče Vera Lipec in Vida Adamič.
Da je bila zlata poroka še bolj slovesna pa so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora Papirničar Jagnjenica ob glasbeni spremljavi Dejana Jakšiča na klavinovi in zborovodenju Rosane Jakšič.
Sicer se zlatoporočenca poznata od malih nog, saj izhajata pravzaprav iz iste vasi – Branko jo je mahnil samo čez hrib k svojemu dekletu Zvonki, na posestvo, kjer še danes skupaj živita.
Najdlje sta bila ločena že kar na začetku njune skupne poti; ko je nastopilo služenje vojaškega roka in je bil Branko leto in pol v Južni Srbiji. »Stik sva redno ohranjala s pismi. Jih imava še vedno shranjena in jih je zlasti po toliko letih res lepo kdaj prebirati ter se spominjati najinih začetkov,« pove zgovorna Zvonka. Vnovično snidenje, po zaključeni vojaščini, je bilo kakopak sladko, in že kmalu se je začela gradnja hiše, ki je bila po petih letih v pomladnem času leta 1970 nared za vselitev.
Že kmalu zatem sta se v maju, pregovorno mescu ljubezni poročila in istega leta ju je razveselil prvorojenec Peter. Šest let pozneje se mu je pridružil njun drugi sin Matej in kot najmlajša med njunimi tremi otroci je družino dopolnila še Julija.
Brankovo zaposlitveno življenje je zaznamovala Papirnica Radeče, kjer je začel s počitniškim delom, se skozi vajeništvo izučil za ključavničarja in se v zasluženi pokoj odpravil kot dolgoletni izmenovodja na oddelku premazov. Sicer je Branko vložil kar nekaj svojega časa in angažmaja v družbeno pomembne dejavnosti, kot je bilo denimo predsedovanje Krajevni organizaciji Rdečega križa Jagnjenica in tudi politično je bil svoj čas aktiven v vlogi predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Jagnjenica, kar bi lahko danes še najbolj primerjali z delom v svetu krajevne skupnosti.
Njegova življenjska sopotnica Zvonka je skoraj dvajset let šivala v Otroški konfekciji Radeče (Kora), nakar je bila zaposlena še v Papirni konfekciji Muflon, od koder je prestopila v obdobje upokojenstva. Le-to je ni prikovalo na dom ali jo potisnilo v mirovanje, saj je v kooordinatorski vlogi pri Društvu kmečkih žena Arnika in tudi pri radeškem društvu invalidov, posebno zadovoljstvo pa ji daje delo promotorke kozmetičnih izdelkov butične blagovne znamke Just.
Danes sta Zvonka in Branko ponosna babica in dedek štirim vnukom, od tega trem dekletom in enemu dečku. Oba vedrega razpoloženja in pozitivnega pogleda v prihodnost si v jeseni življenja želita le dobrega počutja in trdnega zdravja, da bosta lahko še naprej aktivna tako na društvenem področju kot tudi v sredini njunih treh otrok in štirih vnukov.
Foto: osebni arhiv in Nevenka Vahtar
