Društvo invalidov Radeče je na pobudo predsednika Franca Grosa ter v sodelovanju z Občino Radeče pripravilo okroglo mizo "Občina po meri invalidov", ki se je izkazala kot ena izmed aktivnosti in pomembnih pregledov, kakšno je stanje in kje je prostor za izboljšave na področju nudenja enakovredne obravnave tudi oseba, ki imajo kakšen primanjkljaj oz. se vsakodnevno srečujejo z nekaterimi ovirami in imajo morda zato posebne potrebe.
Okroglo mizo je moderiral Franci Čeč, ki je uvodoma zbranim v Domu kulture Radeče pojasnil potek dogodka: prvi del je bil namenjen temu, da je vsak izmed vnaprej izbranih govornikov predstavil poglede in mnenja za svoje področje, na katerem deluje, v drugem delu pa so priložnost za razpravo, vprašanja ali preprosto pripombe in komentarje dobili obiskovalci dogodka.
Govorniki so bili župan Občine Radeče Tomaž Režun, direktorica javnega podjetja Komunala Radeče Brigita Stopar, načelnica Upravne enote Laško mag. Andreja Stopar, pomočnica direktorice Centra za socialno delo Celje - enota Laško Polonca Teršek, ravnateljica javnega zavoda Osnovna šola Marjana Nemca Jana Wetz, rehabilitacijska svetovalka na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje - območni službi Celje Zdenka Verdel, direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek, vodja Zdravstveno vzgojnega centra v Zdravstvenem domu Radeče Karmen Crljenković in članica Društva invalidov Radeče ter predsednica Sveta uporabnikov Zdravstvenega doma Radeče Vesna Bregar.
Vsak izmed njih se je celovito, z realnim pogledom in tudi kritičnimi pripombami, dotaknil različnih vidikov, s katerimi se soočajo (ali bi se lahko soočali) tisti, ki imajo posebne potrebe, največkrat zaradi invalidnosti.
Nekaj izmed utrinkov:
KULTURA: ploščad pri knjižnici kot velika pridobitev, brezplačne prireditve, invalidi kot soustvarjalci in ne le obiskovalci
Področja kulture se je dotaknil v svojem razmišljanju direktor Knjižnice Laško (pod okrilje katere kot enota spada tudi Knjižnica Radeče) Matej Jazbinšek, ki je izpostavil kulturne prireditve ter same prostore, na katerih se le-te odvijajo - povečini gre za objekte v lasti Občine Radeče. "V Radečah je dostopnost na zelo dobri ravni," meni ob navedbi Doma kulture Radeče, Doma PORP, osnovne šole ter spomnil tudi na manjše kraje, Jagnjenico, Vrhovo in Svibno.
"Denarja seveda ni, da bi se vse na novo gradilo, je pa velikega pomena, da pred tem, ko se kakšne bodisi nove investicije bodi prenove začnejo, tudi misel na dostopnost za invalide ne izostane," je slikovito opisal Jazbinšek nedavno prenovljen del prav pred radeško knjižnico. "Marsikdo bi rekel, da gre za malenkost, pa je bil storjen pravzaprav velik korak pri načrtovanju za gibalno ovirane."
Izpostavil je pomen brezplačnosti prireditev, možnost knjižnične javne službe na podeželju preko bibliobusa in s tem dostopnosti za vse, poudaril pa tudi: "Razlikovati je potrebno še nekaj: Eno je, ko nekaj opravljamo tekom službenih obveznosti, nekaj povsem drugega pa je delo v sklopu društev - tu gre za prosti čas in moramo se zavedati vrednosti tega. Tudi bolj ceniti takšno delo. Ker ga res vodi le želja po skupni dobrobiti, brez vsakršne finančne pridobitve."
Kakor je po Jazbinškovem mnenju več kot le dobrodošlo, da se kulturnih prireditev (lahko) udeležujejo tudi invalidi prireditev, naj se družba zaveda še možnosti, da so lahko soustvarjalci - s tem, ko se jim omogoči, da tudi aktivno prispevajo k ustvarjanju kulturnih programov.
ZDRAVSTVO
Vodja Zdravstveno vzgojnega centra v Zdravstvenem domu Radeče Karmen Crljenković je navedla, da organizirajo v domači zdravstveni ustanovi enkratna srečanja, pa tudi tista bolj poglobljene narave, ki zahtevajo večkratno udeležbo in se najpogosteje dotikajo tem, skozi katere lahko uporabna znanja in izkušnje podajajo strokovnjaki kot so psihologi, fizioterapevti in diplomirane medicinske sestre.
Opomnila je tudi na odzivnost in poudarjanje preventivnih državnih presejalnih programov Dora, Zora in Svit.
DRUŽABNO ŽIVLJENJE IN OSEBNA INTEGRITETA, REKREACIJA IN ŠPORT, VERSKA IN DUHOVNA OSKRBA
Proti koncu se je oglasila Vesna Bregar, članica Društva invalidov in predsednica Sveta uporabnikov Zdravstvenega doma Radeče, ki je uvodoma ugotovila, da je edina na odru, ki ni več delovno aktivna, vseeno pa meni, da je toliko vpeta v različna področja, da lahko poda kredibilno oceno stanja.
Dejala je, da se z zdravstvenimi nevšečnonstmi pogosto življenje močno spremeni in da je prava umetnost in trdo delo znati prilagoditi se ter polno (za)živeti v danih okoliščinah.
Poudarila je, da nekdo, ki ima status invalida, nikakor ne sme biti prikrajšan za možnost sklenitve zakonske zveze, za ustvariti si družino - starševstvo ter da je v Radečah velika pridobitev zagotavljanje prevoza starejšim preko Centra Dobra energija. Zaključila je z mislijo, da bi morali biti invalidi enaki med enakimi ter naj prizadevanja v naši družbi tečejo tako, da bodo vsi imeli enake možnosti.
"Kar naredimo dobrega za invalide, naredimo dobrega za vse občane, " pa je okroglo mizo sklenil Čeč z mislijo, ki daje sama zase dovolj v razmislek in spodbudo.
