Občina Radeče in Gledališko društvo Radeče sta dan za dnevom suverenosti (25. oktober) pripravila žalno slovesnost pri poslovilnem objektu na radeškem pokopališču. Nastopila je še domača godba na pihala in moški pevski zbor, dogodku, ki so ga s prapori obeležili tudi predstavniki različnih društev, pa je razmišljajočo noto dodal govornik Janez Prešiček, ki je poudaril pomen zavedanja praznikov, ki jih obeležujemo konec oktobra in začetek novembra.
Rdečo nit krajšega kulturnega programa je vodila Katja Čeč, nagovor pa je navzočim namenil podžupan Občine Radeče Janez Prešiček, ki je spomnil na obdobje, ki je za nas, Slovence, pomenilo rojstvo slovenskega knjižnega jezika.
"Takrat smo dobili prve tiskane knjige v slovenskem jeziku in prvo slovnico," je dejal ob opomniku, da je jezik sestavni del naše narodne zavesti. Jezik, pisana beseda ter kultura v najširšem smislu, so izjemnega pomena ne le za vsakdanje komuniciranje, temveč so sredstvo rasti, nas kot posameznika in naroda kot celote. Brez njih naše življenje, naš narod zagotovo ne bi bila na tako bogati ravni.
Obogatena narodna zavest je bila najbolje nagrajena leta 1991, ko smo Slovenci ponosno razglasili našo samostojno državo. Danes ne bi bili kjer smo brez pogumnih in odločnih potez naših znanih predhodnikov, pa tudi vseh tistih, katerih imena so se žal skozi zgodovino pozabila," je razmišljal.
"1. novembra pa obeležujemo prav tako pomemben državni praznik, dan spomina na mrtve.
To obdobje je čas srečevanja družinskih članov, prijateljev, obdobje obiskov in romanja po pokopališčih ter čas, ko skupaj počastimo spomin na naše prednike in vse ljubljene, ki jih žal ni več fizično med nami, so pa z nami v mislih in spominu," je med drugim nizal misli.
Izbrane odlomke Kajuhovih del in opis njegovega življenja so prebirali člani Gledališkega društva Radeče Bojan Sumrak, Katja Čeč, Brane Motoh in Franc Gros.
Glasbeni vložek so dodali člani Moškega pevskega zbora Papirničar Jagnjenica pod vodstvom zborovodje Rosane Jakšič in člani Kulturnega društva Pihalni orkester radeških papirničarjev pod dirigentsko taktirko Tomaža Majcna.
Po zaključenem kulturnem programu so se do skupnega groba, kamor so položili prižgano svečo, podali vsi navzoči, na čelu njih pa predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije - Krajevne organizacije Radeče
Franc Brane Zorec,
Miran Pirš in
Jožica Tucovič.
Že v dopoldanskem času sta Zorec in Pirš odnesla sveče in krizanteme na malodane vsa obeležja v občini, ki so povezana z žrtvami vojne vihre: pri spomeniku v čast padlim v 1. svetovni vojni iz župnije Svibno in pri dveh padlih partizanih na svibenskem pokopališču, na območju Prapretna ( Vrhovo), pri spominski plošči domačine Skoporc - Zavrl na Brunku, v Ulici talcev, pri spomeniku Marjanu Nemcu in Milanu Kosu (na dveh mestih, pri radeški šoli in pred odcepom za Močilno) in pri obeležju v bližini lovske koče Lovske družine Radeče.
Dan pozneje je potekala spominska komemoracija tudi na Miklavžu na Dravskem polju, kjer je Radečan Marjan Nemec, po katerem šola nosi ime, padel.
Komemoracije v spomin padlim borcem 2. svetovne vojne so se udeležili učenci in učitelji Osnovne šole Miklavž, člani Zveze borcev za vrednote NOB, učenci Osnovne šole Marjana Nemca Radeče ter drugi krajani Radeč in Miklavža. Zorec je povedal, da so obenem obiskali tudi kraja s pomembnima pomnikoma krvave preteklosti Frankolovo in Zgornja Polskava.
