V ponedeljek, 2. oktobra, bo varuh človekovih pravic Peter Svetina, potem, ko bo zaključil svoj delovni obisk v Škocjanu, še na delovnem obisku v Sevnici in Radečah, kjer se bo srečal z obema županoma Srečkom Ocvirkom in Tomažem Režunom. Po vsakem srečanju bo varuh človekovih na vsaki občini odprl in predstavil tudi "varuhov kotiček", opremljen s stojalom, na katerem bodo prebivalkam in prebivalcem na voljo koristne informacije o delu varuha v obliki zloženk in brošur ter tudi obrazec za vložitev pobud.
Namen "varuhovih kotičkov" je institucijo varuha približati čim širšemu krogu ljudi v okolju, kjer živijo. "Tako se bomo še lažje približali prebivalkam in prebivalcem v lokalnem okolju in jim pomagali, če se bodo znašli v stiski ali pa bodo imeli težave pri iskanju odgovorov oziroma pojasnil različnih institucij ali organov," poudarja Svetina.
V Radečah je pred leti že bila takratna varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer - več o tem lahko preberete na spletni strani Posavskega obzornika.
Poleg fizičnega kotička je zainteresiranim na voljo tudi že virtualni, ki je dostopen preko povezave tukaj in vsebuje odgovore na nekatera najpogostejša vprašanja:
Je varuh človekovih pravic pravi naslov za mojo težavo? - Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je neodvisna državna institucija, ki ima podlago za delovanje v Ustavi Republike Slovenije in v Zakonu o varuhu človekovih pravic. V Sloveniji imamo Varuha od leta 1995 in je znak razvite demokratične družbe. Trenutni varuh človekovih pravic je Peter Svetina.
Se lahko obrnem na varuha, če menim, državni organi kršijo moje pravice? - Da. Temeljno poslanstvo institucije Varuha človekovih pravic je, da bdi nad tem, da različni organi v Sloveniji pri svojem delu spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov in skupin. Preiskuje nezakonito in nepravilno delo državnih organov (upravna enota, center za socialno delo, davčna uprava, inšpektorati, ministrstva, državni zbor in drugi oblastni organi), organov lokalne samouprave (občina, občinska ali mestna uprava in drugi občinski organi) ter nosilcev javnih pooblastil (javne agencije, zbornice z obveznim članstvom itd.).
Katerih sporov pa varuh ne more reševati? - Varuh človekovih pravic ne more reševati zasebnih sporov med dvema ali več osebami. Če ste se sprli s sosedom, vam Varuh ne more pomagati rešiti tega spora. Niti ne more vašemu delodajalcu, če je zasebnik, sporočiti, da je ugotovil, da vam krši pravice. Varuh namreč nima neposrednih pristojnosti v zasebnih razmerjih in do zasebnih družb, lahko pa o zatrjevanih kršitvah obvesti pristojne inšpekcije oziroma organe. Sicer pa skoraj ni področja, na katerem Varuh človekovih pravic ne bi preverjal, ali so različni organi posameznikom kršili pravice oziroma svoboščine ali ne. Vsako leto varuh prejme več tisoč pisem in pritožb ljudi, v katerih ga posameznice in posamezniki prosijo za pomoč, ker menijo, da so jim kršene pravice.
V katerih primerih varuh lahko posreduje? - Nanj se obračajo posamezniki ali posameznice, ker denimo center za socialno delo zavlačuje z odgovorom ali z odločanjem o njihovi pravici. Ali pa jim občinska uprava svoje odločitve ne obrazloži ustrezno. Varuh prejema pritožbe ljudi, ki menijo, da so policisti ali drugi državni uradniki z njimi ravnali nespoštljivo oziroma da način obravnave ni bil ustrezen. Nanj se obračajo tudi nezadovoljni posamezniki, ki menijo, da so bili diskriminirani, ali pa jim organ krši na primer pravico do zdravega življenjskega okolja. Varuh človekovih pravic tovrstne pobude posameznic in posameznikov temeljito preuči in ustrezno odreagira. Posebej je pozoren na kršenje otrokovih pravic, pravic invalidov, starejših, tujcev in drugih skupin prebivalstva.
Kaj varuh naredi z mojo pobudo? - V vsaki zadevi iz njegove pristojnosti varuh človekovih pravic izvede samostojen in neodvisen postopek. Pri tem se ravna po Ustavi Republike Slovenije, mednarodnem pravu človekovih pravic, zakonih in drugih pravnih aktih. Izvede lahko tudi napovedane ali nenapovedane obiske posameznih institucij. Če ugotovi nepravilnosti, lahko organom predlaga, naj ugotovljeno kršitev ali nepravilnost odpravijo, kako naj jo odpravijo ali celo zahteva povrnitev škode. Varuh človekovih pravic sicer ne more odpraviti kršitve oziroma nepravilnosti namesto organov, ki so jo povzročili, spreminjati odločb navedenih organov, niti namesto njih odločati, lahko pa da predloge, priporočila, kritike in mnenja. Varuh le izjemoma obravnava kršitve, ki so starejše od enega leta, zato je pomembno, da se pravočasno obrnete nanj.
Kako se lahko obrnem na Varuha v konkretnem primeru? - Če torej menite, da so vam kršene pravice, ste se znašli v stiski ali pa imate težave pri iskanju odgovorov oziroma pojasnil različnih institucij ali organov, se lahko kadarkoli obrnete na Varuha človekovih pravic. Na voljo so vam preko brezplačne telefonske številke 080 15 30, elektronskega naslova Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., lahko pa jim tudi pišete na naslov Varuh človekovih pravic, Dunajska 56, 1000 Ljubljana. V pomoč so vam pripravili obrazec za vložitev pobude, ki ga lahko dobite v Varuhovem kotičku na občini ali na spletni strani Varuha človekovih pravic. Vsi njihovi postopki so zaupni in brezplačni.
Vir: Občina Sevnica in Občina Radeče
