Kjer se konča Jagnjenica in se ob cesti, ki vodi naprej do Sopote-Podkuma-Ljubljane, začnejo razprostirati prve hiše zaselka Zagrad, stoji še edini delujoči mlin ob hudourniškem potoku Sopota Cumarjev mlin, za katerega skrbita Danica in Jože Potrpin. Da bodo mlinski kamni lahko še naprej mleli, si aktivno prizadevata, a so administrativni mlini nerazumljivo počasni, zaradi česar sta se upravitelja po pomoč obrnila na Občino Radeče oz. njen oddelek za gospodarstvo in prostor.

Država zahteva tehnično ureditev

Vodno dovoljenje za namen obratovanja mlina poteče konec tega leta, je pa potrebno imeti tudi vodno soglasje zaradi odvzema vode v povezavi z biološkim minimumom. Za izdajo tega soglasja država zahteva tehnično ureditev, ki bi pomenila poseg v neokrnjeno naravo, hkrati pa tudi velik finančni zalogaj.

Kot zapletov ne bi bilo že dovolj, Potrpin pove, da se je zadeva tudi postopkovno zapletla, ker njegova mama (v času ko je še bila upraviteljica) ni tega uredila pred dobrim desetletjem, ko je država sprejela odločitev, da je tehnična ureditev predpogoj za izdajo vodnega soglasja. »Kako lahko od preproste 82-letne kmečke žene z izdelano le osnovno šolo, ki je navkljub nasprotni družbeni klimi in številnim oviram, 60 let mlela, zdaj brezpogojno zahtevate, da to uredi ob minimalni pokojnini, ki jo je prejemala po pokojnem možu,« ne razume, kako državni uradniki ne premorejo niti malo življenjskosti.

Potrpin poudari, da denimo v sušnih obdobjih zlasti poleti v primerih, ko ne more spuščati biološkega minimuma, niti odvzema vode, ki bi omogočala mletje, ni. Mlin preprosto stoji. Kot tudi stoji, če tri, štiri dni skupaj dežuje, ali če se »oblak utrga« - tedaj pa je vode preveč in zopet ni možno mletje.

Pogled v zgodovino mlina

Ravno letos teče častitljivih 100 let, odkar mlin stoji in je začel s svojim poslanstvom mletja. Obrtno dovoljenje ima Cumarjev mlin od l. 1921, naslednjič so jim ga izdali l. 1946.

Okrog leta 1953/54 pa je država prepovedala obrt, a po drugi strani tudi ne povsem zatrla obrtnikov, saj je obstajalo »tiho dovoljenje«.

Prvi mlinar v Cumarjevem mlinu je bil Jožetov in Daničin stari oče Franc Medvešek, delo pa je generacijsko nadaljevala njegova hči. Mlinarja sta bila oba sogovornikova starša, vendar je očetu zdravnik to delo odsvetoval. Po mamini smrti l.2012 sta zdajšnja upravitelja Cumarjevega mlina Jože in Danica.

Zanimivo je, da Danico in Jožeta starša (Ana in Hinko) nista nikoli česa posebej učila ali jima dajala navodila – otroka sta bila preprosto poleg, rasla sta z mlinom in postopoma postajala vse bolj vešča mlinarske obrti, vse dokler nista postala tudi sama samostojna mlinarja.

Na mesec sedaj pripeljejo kmetje npr. 2-3x mesečno ajdo (v zimskem času, od novembra do aprila) in morda le 1x mesečno pšenico. Cumarjev mlin melje za kmete iz Šmarčne, Vrhovega, tudi z dolenjskega Šentjerneja pridejo. »Ni mlinov. Odkar ne obratuje več Kozinčev mlin v Sevnici, tudi del sevniškega območja zapade pod naš mlin,« pove nedavno upokojen Jože, ki je poleg mlinarstva, velik del življenja posvetil tudi novinarstvu za Katoliško cerkev.

»Mi merimo tako kot že sto let, kolikor deluje mlin.« Vse več današnjih uporabnikov si želi imeti polnozrnato moko, kar pa pomeni uporabo bolj redkega sita, ki prepusti več ajdove moke in tako je tudi izkoristek večji. Naš izkoristek (po standardu, ki že celo stoletje velja – ob uporabi sita št. 5) je 53 odstotkov. Novejši pa je lahko tudi do 70, t.j. ali povedano drugače: od 100kg prinesenega žita dobimo ven 53 kg moke. »Kar ostane, damo pa kmetu nazaj in to uporabi za krmo, luske pa se lahko uporabijo kot polnilo za vzglavnike,« pojasni Potrpin, kako prav nič ne gre – v nič.

Ker je mlinarstvo registrirano kot osebno dopolnilno delo, upravičeno pričakuje, da bo nova zakonodaja na tem področju odpravila plačevanje mesečne vrednotnice (9.5 evrov) ter vpeljala pavšalno obdavčitev, saj t. i. mletje žita na tradicionalen način v Cumarjevem in podobnih redkih mlinih v Sloveniji ni nobena izrazita profitna dejavnost.

Pa ekonomska računica?

Če kmet pripelje 40 kg ajde, je 1 kg ajde 0,30 EUR; pri omenjeni količini, govorimo torej o 12 EUR – tako je, če plača. Lahko pa mlinar vzame merico, v našem primeru bi 3kg moke in to je plačilo v naravi/dobrini, kot bi včasih dejali.

Ni potrebno biti strokovnjak, da prepoznamo iz opisanega, da pri tej dejavnosti nikakor ne gre za zaslužkarstvo in bogatenje skozi opravljanje dejavnosti. Potrpinova poudarjata, da jima je najbolj pomembno, da mlin živi, da ostane v funkciji, da se lahko prikaže, kako se je na star način iz pšenice zmlela moka – osnovno živilo za izdelavo kruha.

Srčna želja, da mlin deluje še naprej

Ko je bila še mama upraviteljica, je učitelj Milan Gorišek pogosto pripeljal učence radeške šole na ogled, zdaj pa je tega manj. »Tu in tam še pridejo, tudi učenci svibenske podružnične šole se oglasijo. V sklopu pohoda iz Zagrada na Vetrni vrh Cumarjev mlin dobi goste, pa tudi udeleženci študijskih krožkov so prišli večkrat, ni pa več takega obiska in zanimanja kot nekoč,« opiše Jože Potrpin.

Danica in Jože nimata potomcev in tudi ne poznata nikogar, katerega bi v prihodnosti delo mlinarja utegnilo zanimati, verjameta pa, da jima bo, če bo zdravje naklonjeno, vsaj še desetletje delala v mlinu, že sedaj pa po tihem upata, da bo lokalna skupnost ohranila to pomembno izginjajočo obrt in tudi vse pripadajoče objekte, ki so stavbno zaščiteni od leta 2012 – tudi objekt, v katerem so še delujoče stope …

Zato tudi njuna prizadevanja, da pridobita vodno soglasje in vodno dovoljenje ter dosežeta, da je mlin uradno registriran tudi v bodoče in ima vso potrebno dokumentacijo urejeno.

Da se zadeva pospeši in najde neka srednja pot v smeri zadoščenja vseh, tako upraviteljev in lastnikov kot tudi zahtevam države, je svetnik Nove Slovenije Miran Prnaver v duhu interesa ohranjanja kulturne in stavbe dediščine na oktobrski občinski seji zaprosil, da bi radeška občina s pozitivno pisno izjavo morebiti pospešila sam postopek, ki že nekaj časa enostavno miruje – skupaj z dokumentacijo, ki leži v predalih Vodnega gospodarstva Novo mesto.

Preberite še več člankov - Gospodarstvo

Zaposlili bodo strojevodjo rezalnega stroja

Z današnjim dnem je začel teči razpis za prosto delovno mesto v Muflonu, družbi za usposabljanje in zaposlovanje invalidov d.o.o. , znotraj katerega za obdobje enega leta iščejo strojevodjo...

Z novim odsekom sedem hiš do zdrave pitne vodevode

Zdrava pitna voda ni samoumevna. Tega se zave marsikdo, kateremu je izrečena prepoved uporabe vode v nenujne namene denimo za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov v času velike suše, pogosteje pa...

Zlat blesk domače papirnice

Na Gradu Rajhenburg je pod organizacijsko taktirko Posavske gospodarske zbornice Krško potekala podelitev regionalnih priznanj za inovacije 2020, na kateri je največji zaposlovalec v dolini Sopote,...

Uporabno: na radeškem Petrolu spremenjen delovni čas

Domač bencinski servis od današnjega dne dalje posluje po spremenjenem delovnem času. Po Sloveniji (in Radeče niso nobena izjema) smo priča številnim spremembam, med katerimi so tudi intervali,...

Nejčev Pineks Wood nagrajen s certifikatom kakovosti Srca Slovenije

Že kot otrok je v mizarski delavnici preživel številne ure, saj je njegov stric mizar, stari oče pa se ukvarja s sodarstvom, svojo lastno z lesom povezano sicer družinsko strast pa je našel v...

Šesta podružnica Hitre pošte je v Radečah

Hitra pošta d.o.o. je po tem, ko je že delovala na petih lokacijah (v Logatcu, Ajdovščini, Mariboriu, Kamniku in Novem mestu) s 1. oktobrom začela poslovati na svoji šesti podružnici v Radečah....

Korbarjeve dobrote med certificirano ponudbo Okusiti Laško

Da tisto, kar je dobro, ne ostaja dolgo znotraj meja le domače občine, potrjuje Kmetija Korbar, ki je s svojo ponudbo mleka in mlečnih izdelkov uspešno prodrla tudi na območje sosednjega Laškega....

Brezplačne maske za s.p.-je in mikropodjetja

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) bo v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo tako svojim članom kot nečlanom razdelila pet milijonov zaščitnih mask. Cilj ukrepa je...

Zaposlijo voznika tovornega vozila

Podjetje Finsvet plus, transport in trgovina, d.o.o. zaposli voznika v cestnem prometu, ki ima za seboj že dve leti voženj s tovornim vozilom kategorij B, C in E. Zaradi same narave dela, izvajanja...

Videokasete bodo kmalu le še muzejski eksponati

Obdobje, v katerem smo se znašli zadnjega pol leta, nas je prisililo, da smo se nekoliko oddaljili od pogosto že nečloveškega ritma vsakdana in se bolj posvetili bližnjim, obenem pa si vzeli čas...

Muflon: dve prosti delovni mesti

V četrtek je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje objavil razpis za strojevodjo rezalnega stroja in pomočnika 1 strojevodje rezalnega stroja delodajalca Muflon, družba za usposabljanje in...

Zaposlitveni BUM v dolini Sopote!

In naslov novice ni nič kaj pretiran, saj so na voljo prosta delovna mesta: mlinar , belilec in pripravljalec bombaža ter strojnik kotlarne - vsa za določen čas 12 mesecev, za polni delovni in...

Papirnica potrebuje ekonomista

Družba Radeče Papir Nova d.o.o. je objavila razpis prostega delovnega mesta strokovni sodelavec za planiranje , za zasedbo katerega je predvidena višja oz. visokošolska izobrazba ekonomske smeri.

Administrativni mlini meljejo počasneje od Cumarjevega mlina

Kjer se konča Jagnjenica in se ob cesti, ki vodi naprej do Sopote-Podkuma-Ljubljane, začnejo razprostirati prve hiše zaselka Zagrad, stoji še edini delujoči mlin ob hudourniškem potoku Sopota...

Nečedno okrog zabojnika Tekstilko

Približno pet let je že, odkar imamo v Radečah postavljen rdeč zabojnik Tekstilko. S postavitvijo tovrstnih zabojnikov se preprečuje nastajanje odpadkov, ki končajo v črnih zabojnikih in nazadnje na...

Potreba po vzdrževalcih: pnevmatskem, elektro in mehanskem

Na področju radeškega gospodarstva se je izkazalo, da eden izmed večjih zaposlovalcev v dolini Sopote potrebuje kader vzdrževalskih veščin. Radeče Papir Nova d.o.o namreč išče pnevmatskega, elektro...

Med vsemi v Zasavju je zmagala prav radeška občina!

Zaključila se je zbiralno-nagradna akcija starih aparatov in odpadnih baterij »Oddaj stare aparate v ulični zbiralnik«, ki se je v Zasavju začela letošnjega marca, bila zaradi epidemije prekinjena...

Sladoledarjevo slovo od poletja

Z nastopom tudi meteorološke jeseni vse pogosteje zaznavamo dneve nižjih temperatur in tudi osveževanje z ledenimi sladicami ob hladnejšemu vremenu postaja vse manj potrebno oziroma zaželeno.