Lani je minilo 50 let od smrti patra Jožefa Musarja, rojenega leta 1889 v Radečah. Spominsko mašo bo na povabilo dr. Aleša Musarja 17. marca 2024 ob 10. uri daroval apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nadškof Jean-Marie Speich, ob somaševanju radeškega župnika Mira Berglja.
Jožef Musar se je rodil na Goreljcah 8. avgusta 1889 kot četrti sin, v družini sedmih otrok Jožefe roj. Zupan in Janeza Musarja. Kot nadarjen učenec je bil povabljen k šolanju za duhovnika v Nemčijo, a rojstnega kraja ni pozabil nikoli.
V Radečah je daroval tako novo mašo leta 1915 z, kot zlato mašo petdeset let kasneje, leta 1965. Vmes pa je bil daleč stran.
Na misijonski poti po Afriki je najprej stopal po poteh Ignacija Knobleharja:
pridružil se je Combonijevim misijonarjem, redu Sinov Presvetega Srca Jezusovega, ki so nadaljevali Knobleharjevo delo v Sudanu in drugod.
Ko se je red razdelil na nemško in italijansko vejo, so nemški veji dodelili misijonske province v Južni Afriki, v Transvaalu.
Tako je iz Sudana, kamor je prišel leta 1920, odpotoval v Južno Afriko in tam ostal do leta 1932. V Južni Afriki so kombonijanci zgradil vrsto misijonov s šolami in bolnišnicami, kar delajo še danes.
Zelo so zanimiva leta, ki jih je pater Jožef Musar preživel v misijonih Sudana in Južne Afrike. Za opis teh let je poskrbel kar pater sam. Leta 1932 in 1933 je v enajstih člankih opisal svoje misijonske poti.
Radečan Musar je postal drugi predstojnik reda v zgodovini - vodil je kombonijance
Pater Jožef Musar je postal provincial in kot tak član generalnega kapitlja, ki je jeseni 1932 volil novega predstojnika reda, drugega po vrsti.
Na to mesto je bil izvoljen prav pater Jožef Musar in v težkih časih vodil red do leta 1938.
Nato je odšel v Ljubljano, kjer je red postavil Knobleharjevo hišo, ki pa so jo po drugi svetovni vojni zaplenili. Ker mu režim ni dovolil, da se vrne k svojim redovnim bratom, je sprva gostoval pri jezuitih, na koncu pa v cistercijanskem samostanu v Stični.
Radeče in svojo tu živečo rodbino je pogosto obiskoval in tu ima tudi svoj grob.
Viri in foto: Ruska dača, Misijonska obzorja, Župnija Radeče
