Povprečno na budnicah igra okrog 30 do 40 glasbenikov godbenikov in godbenice Slovenskih železnic iz Zidanega Mosta, ki so že lani morali zaradi epidemioloških ukrepov igranje budnic nekoliko prilagoditi, in so pripravili »online« budnico. Objavili so jo ob šestih zjutraj na prvi maj. Manjša ekipa, trije glasbeniki in dirigent, pa so po standardnih postojankah peljali dva zvočnika in pač budnico pač predvajali, ker je nismo smeli igrati. Tako so glasbo na običajne postojanke, tudi na radeški trg in k "železničarskim blokom", ponesli tudi letos.
Godbenice in godbeniki iz Zidanega Mosta običajno z igranjem začnejo ob 6. zjutraj na železniški postaji v Zidanem Mostu. "To pomeni, da moramo biti kakšno uro pred tem pripravljeni, se obleči v uniforme, pripraviti inštrumente in se odpraviti do glasbenega doma pri katerem se vedno zberemo," je povedal Janez Krivec, podpredsednik Kulturnega društva Godba Slovenskih železnic.
Priljubljenih je več koračnic, zato težko rečejo, da je katera bolj kot druga. Repertoar je kar širok od tistih malo bolj avstroogrsko zvenečih pa do številnih slovenskih, kot sta denimo Kranjsko dekle ali kakšna Avsenikova melodija, do delavskih pesmi.
Takole je bilo pred letom dni
Začnejo vedno doma, v Zidanem Mostu, na železniški postaji. Nato zaigrajo nekaj koračnic pred Domom Svobode v Zidanem Mostu in na Vili. Zatem se odpravijo v Radeče, na trg k spomeniku in do t.i. železniških blokov. Naslednja postaja je Loka pri Zidanem Mostu na trgu, nekaj pesmi pa odigrajo pri tamkajšnjem domu starejših občanov. Pot nato nadaljujejo proti Račici ter naredijo dva postanka na poti do Šentjurja na polju. Navadno tam budnico končajo. Pot, na katero se podajo z avtobusom, končajo okrog 9.30.
Ljudje godbenike v običajnih, nekoronskih časih, navadno sprejmejo s prigrizki, kavo in pijačo; nekateri jihpridejo samo pozdraviti, drugi mahajo od domače hiše, so pa tudi takšni, ki samo sramežljivo pogledajo skozi okno, pa se nato vrnejo v toplo posteljo.
Le med vojno in korono ne, sicer pa vsako leto - že več kot sto let!
Z izjemo lanskega leta, so se budnice redno igrale. "Tudi v splošnem je bila naša godba, ki bo prihodnje leto praznovala 120 let, ves čas izjemno aktivna razen, razumljivo med II. svetovno vojno in epidemijo koronavirusa," tradicijo pojasni Krivec. "Prvomajska budnica, ki jo igrajo domačinom godbe po vsej Sloveniji, je temelj iz katerega so se razvili številni vrhunski pihalni orkestri. Je zelo pomembna kulturna tradicija, ki je tesno povezana z lokalnim okoljem ter z delavskim gibanjem in praznovanjem pravic, ki jih je delavstvo pridobilo. Številne godbe, med drugim tudi našo, so namreč ustanovili ravno delavci. V našem primeru so bili to železničarji, ki so davnega leta 1902 v Zidanem Mostu prvič prijeli inštrumente v roke in zaigrali pod vodstvom dirigenta. Nadvse ponosni smo, da lahko to bogato kulturno in železniško tradicijo nadaljujemo že skoraj 120 let."
